Steve Jobs se je v začetku julija 1985 odločil obiskati Moskvo. Cilj je bil jasen – prizadevanje za prodajo Macov v Rusiji. Jobsovo delovno potovanje je trajalo dva dni in je vključevalo seminarje s sovjetskimi študenti računalniške tehnologije, praznovanje dneva neodvisnosti na ameriškem veleposlaništvu ali morda debate o zagonu ruske tovarne Mac. Združuje tako različne entitete, kot sta Sovjetska zveza v osemdesetih in Apple, ter dobesedno beleži različne bizarne teorije in zgodbe. Zato ne preseneča, da je zgodba o tem, kako se je soustanovitelj Appla skoraj zapletel s tajno službo KGB, povezana tudi s takratnim Jobsovim potovanjem v Sovjetsko Rusijo.
Tisti, ki malo pobližje poznajo zgodovino Appla, že vedo, da leto, ko je Jobs obiskal Moskvo, zanj ni bilo tako lahko. Takrat je še delal pri Applu, a je mesto izvršnega direktorja prevzel John Sculley in Jobs se je v marsičem znašel v nekakšni navidezni izolaciji. Vsekakor pa ne bo sedel doma z rokami v naročju, temveč se je odločil obiskati nekatere države zunaj ameriške celine, kot so Francija, Italija ali že omenjena Rusija.
Med bivanjem v Parizu se je Steve Jobs srečal s (takrat še bodočim) ameriškim predsednikom Georgeom HW Bushem, s katerim sta se med drugim pogovarjala o zamisli o distribuciji Macov v Rusiji. S tem korakom naj bi Jobs želel pomagati pri zagonu "revolucije od spodaj". Takrat je Rusija strogo nadzorovala širjenje tehnologije med navadnimi ljudmi in računalnik Apple II je v državi pravkar ugledal luč sveta. Ob tem je imel Jobs paradoksalen občutek, da je odvetnik, ki mu je pomagal organizirati potovanje v takratno Sovjetsko zvezo, delal bodisi za Cio bodisi za KGB. Prepričan je bil tudi, da je človek, ki je prišel v njegovo hotelsko sobo – po Jobsovih besedah brez razloga – popravljat televizor, pravzaprav tajni vohun.
Še danes nihče ne ve, ali je bilo res. Kljub temu si je Jobs s službenim potovanjem v Rusijo prislužil zapis v svojem osebnem dosjeju pri FBI. Navedeno je, da se je med bivanjem srečal z neimenovanim profesorjem Ruske akademije znanosti, s katerim je "razpravljal o možnem trženju izdelkov Apple Computer".
Zgodba o težavah s KGB, ki smo jo omenili na začetku članka, je zajeta tudi v znani Jobsovi biografiji Walterja Isaacsona. Jobs naj bi jim »naredil zmedo«, ker ni poslušal priporočila, naj o Trockem ne govorijo. Vendar hujših posledic ni bilo. Na žalost tudi njegova prizadevanja za razširitev izdelkov Apple na ozemlje Sovjetske Rusije niso prinesla rezultatov.
škoda, da je članek kratek
Lepo, razen nekaj netočnosti ...
leta 1985 je bil izdan Macintosh, ne Apple II
In ni ga bilo mogoče izvažati v Sovjetsko zvezo (Mac) – zgrajen je bil na procesorju Motorola 68000 in je bil na seznamu tehnologij, ki jih je prepovedano izvažati v vzhodni blok.
Pozdravljeni, hvala za opomin in dodatek glede prepovedi izvoza Macov. Omenjeni stavek pa naj bi pomenil, da je leta 1985 Apple II le našel pot v takratno Sovjetsko zvezo.