Ondrej Holzman Primer Apple vs. FBI je ta teden prišel v kongres, kjer so ameriški zakonodajalci intervjuvali predstavnike obeh strank, da bi izvedeli več o tem vprašanju. Izkazalo se je, da se iphone iz terorističnega napada ne obravnava več praktično, temveč bo šlo za celotno novo zakonodajo.
Izjave so trajale več kot pet ur, za Apple pa je bil odgovoren direktor pravnega oddelka Bruce Sewell, ki mu je nasprotoval direktor FBI James Comey. Revija Naslednja spletni, ki si je ogledal zaslišanja v kongresu, pobral nekaj osnovnih točk, o katerih sta Apple in FBI razpravljala s kongresniki.
Potrebni so novi zakoni
Čeprav obe stranki stojita na nasprotnih mnenjskih polih, sta v kongresu v nekem trenutku našli skupni jezik. Apple in FBI si prizadevata za nove zakone, ki bi pomagali rešiti spor o tem, ali naj bi ameriška vlada lahko vdrla v varen iPhone.
Ministrstvo za pravosodje ZDA in FBI se zdaj sklicujeta na "All Writs Act" iz leta 1789, ki je zelo splošen in bolj ali manj zahteva, da podjetja spoštujejo vladne ukaze, razen če jim to povzroča "nepotrebno breme".
Na to podrobnost se sklicuje Apple, ki meni, da ustvarjanje programske opreme, ki bi preiskovalcem omogočila dostop do zaklenjenega iPhona, ni preveliko breme za človeške vire ali cena, ampak pravi, da breme ustvarja namerno oslabljen sistem za svoje stranke .
Ko so Apple in FBI v kongresu vprašali, ali naj celoten primer obravnavajo na tej podlagi ali naj ga prevzamejo sodišča, na katera se je najprej obrnil FBI, sta obe strani potrdili, da je za zadevo potrebna nova zakonodaja kongresa.
FBI se zaveda posledic
Princip spora med Applom in FBI je povsem preprost. Proizvajalec iPhona želi čim bolj zaščititi zasebnost svojih uporabnikov, zato ustvarja izdelke, v katere ni lahko priti. Toda FBI želi imeti dostop tudi do teh naprav, saj bi to lahko pomagalo pri preiskavi.
Kalifornijsko podjetje je že od začetka trdilo, da bo ustvarjanje programske opreme za obhod njegove varnosti odprlo stranska vrata v njegove izdelke, ki bi jih lahko kdorkoli nato izkoristil. Direktor FBI je v kongresu priznal, da se zaveda takšnih možnih posledic.
"Imelo bo mednarodne posledice, vendar še nismo prepričani, v kakšnem obsegu," je dejal direktor FBI James Comey na vprašanje, ali je njegova preiskovalna agencija razmišljala o možnih nevarnih akterjih, kot je Kitajska. Ameriška vlada se torej zaveda, da imajo lahko njene zahteve posledice tako doma kot v tujini.
Toda hkrati Comey meni, da bi lahko obstajala "zlata srednja pot", kjer soobstajata močno šifriranje in vladni dostop do podatkov.
Ne gre več za en iPhone
Ministrstvo za pravosodje in FBI sta v kongresu tudi priznala, da bi rada dobila rešitev, ki bi problem obravnavala celovito in ne le enega iPhona, kot je bil iPhone 5C, ki so ga našli v rokah terorista v napadih v San Bernardinu, okoli s katerim se je začela celotna zadeva.
"Prišlo bo do prekrivanja. Iščemo rešitev, ki ne zadeva vsakega telefona posebej,« je dejal newyorški državni tožilec Cyrus Vance na vprašanje, ali gre za eno napravo. Podobno je menil tudi direktor FBI, ki je priznal, da bi lahko preiskovalci nato od sodišča zahtevali odklepanje vsakega drugega iPhona.
FBI je zdaj zanikal svoje dosedanje izjave, kjer je skušal trditi, da gre zagotovo le za en sam iPhone in eno samo torbico. Zdaj je jasno, da bi ta iPhone postavil precedens, kar FBI priznava, Apple pa meni, da je nevarno.
Kongres se bo zdaj ukvarjal predvsem s tem, v kolikšni meri ima zasebno podjetje v takšnih primerih obveznost sodelovanja z vlado in kakšna pooblastila ima vlada. To bi na koncu lahko pripeljalo do povsem nove, zgoraj omenjene zakonodaje.
Pomoč za Apple s sodišča v New Yorku
Poleg dogajanja v kongresu in celotnega spora, ki se razrašča med Applom in FBI, je na sodišču v New Yorku padla odločitev, ki bi lahko vplivala na dogajanje med proizvajalcem iPhona in Zveznim preiskovalnim uradom.
Sodnik James Orenstein je zavrnil zahtevo vlade, da Apple odklene iPhone, ki je v lasti osumljenca v primeru drog v Brooklynu. Kar je pomembno pri celotni odločitvi, je, da se sodnik ni ukvarjal s tem, ali bi morala vlada imeti možnost prisiliti Apple, da odklene določeno napravo, ampak ali lahko All Writs Act, na katerega se sklicuje FBI, obravnava to vprašanje.
Newyorški sodnik je presodil, da vladnega predloga po več kot 200 let starem zakonu ni mogoče potrditi, in ga zavrnil. Apple bi zagotovo lahko uporabil to sodbo v morebitni tožbi pri FBI.
Ne sodi sem, a pozna kdo "pravilen" format slike v png, ali je primeren za imovie videe? V glavnem mislim, če ga postavim v PIP in zmanjšam do kota, je logotip "nezglajen", če veste, kaj mislim. In kaj je s tem? hvala
Prav imaš, ne sodi sem.
Poskusite http://www.macforum.cz
Vsekakor sem oboževalec Appla.
Torej je jasno, kam to pelje, glejte "FBI je zdaj zanikal svoje prejšnje izjave ..."
Manjka le priljubljen argument, če bi rešil eno človeško življenje,
Se strinjam z Appleom.
Se strinjate, to bi se zgodilo samo spodobnim ljudem, ljudje, ki nočejo, da bi kdorkoli dostopal do njihovih podatkov, jih bodo dodatno šifrirali s kakšnim moribundusom ...
Imam vprašanje - Apple tukaj pokaže, koliko jim je mar za zasebnost in varnost podatkov. Se strinjam - vsekakor sem na Applovi strani. Ne razumem pa ene stvari.
iPhone, iPad sta zaščitena - MacBook pa ne vsebuje nobene varnosti niti v različici Pro - zakaj? Tudi prenosniki za 20 tisočakov imajo čip za šifriranje TPM in ga Apple v svojih MacBookih popolnoma ignorira - ne razumem.
Mislite, da bodo letos vsaj kaj storili glede tega?
Ne vem če misliš enkripcijo podatkov na disku, če ja se da enostavno vklopit v nastavitvah saj imam macbook tako da vem za to že od leta 2011, za osx lion prej pa ne vem. to, vendar predvidevam, da je to lahko storil že prej
No, ampak to bi moralo biti samo šifriranje s strani sistema - ne vsebuje šifrirnega čipa TPM na ravni HW kot na primer iPhone - ali kot ThinkPad, HP ...