Zapri oglas

Le redki bi temu oporekali varstvo zasebnosti in podatkov svojih uporabnikov je Apple najdlje med tehnološkimi voditelji in je glede tega na splošno zelo zaupanja vreden. Vendar pa nastajajoča umetna inteligenca, glasovni pomočniki in druge storitve ne morejo brez učinkovitega zbiranja podatkov, zato se Apple sooča z vse večjim pritiskom konkurence.

Razlika med Applom in konkurenco, ki jo tukaj predstavljajo predvsem Google, Amazon ali Facebook, je preprosta. Apple poskuša zbrati bistveno manj podatkov, če pa že, to počne popolnoma anonimno, tako da nobene informacije ni mogoče povezati z določenim uporabnikom. Drugi pa so svoje poslovanje vsaj delno temeljili na zbiranju podatkov.

Google zbira ogromno različnih podatkov o svojih uporabnikih, ki jih nato preprodaja, na primer za boljše ciljanje oglaševanja ipd. Je pa to dobro znana realnost, ki jo poznajo vsi. Še pomembneje pa so zdaj v poštev storitve, pri katerih zbiranje podatkov ni ključno za dobiček, temveč predvsem za nenehno izboljševanje danega izdelka.

Večina trenutno so v trendu različni glasovni in virtualni pomočniki kot so Applova Siri, Amazonova Alexa ali Googlov Assistant, in ključna za nenehno izboljševanje njihovih funkcij in zagotavljanje najboljšega možnega odziva na uporabnikove ukaze in poizvedbe, morajo zbirati in analizirati podatke, idealno čim večjega vzorca. In tu nastopi že omenjena zaščita uporabniških podatkov.

Zelo dobra analiza na to temo napisal Ben Bajarin za Tehnični zobniki, ki Applove storitve ocenjuje glede na poudarek na zasebnosti in jih primerja s konkurenco, ki pa se s tem vidikom ne ukvarja toliko.

Apple uporablja podatke o nas za ustvarjanje boljših izdelkov in storitev. Vendar nimamo pojma, koliko informacij se zbira in analizira. Težava je v tem, da se Applove storitve izboljšujejo (ali se vsaj pogosto zdi tako) veliko počasneje kot storitve drugih podjetij, ki zbirajo in analizirajo več podatkov o vedenju uporabnikov, kot so Google, Facebook in Amazon. Nobenega dvoma ni, da ima Siri še vedno prednost pri večjezični podpori in integraciji v vse naprave Apple, kjer ima konkurenca še vedno svoje meje. Vseeno je treba priznati, da sta Google Assistant in Amazonova Alexa v marsičem enako napredna in primerljiva s Siri (nobeden od njiju še ni popoln ali brez napak). Tako Google Assistant kot Amazon Alexa sta na trgu manj kot eno leto, Siri pa že pet let. Kljub tehničnemu napredku v strojnem učenju in obdelavi naravnega jezika, ki sta ga Google in Amazon izkoristila v teh štirih letih, ne dvomim, da so bili njihovi ogromni nabori podatkov o vedenju uporabnikov koristni pri hranjenju njihovega zalednega mehanizma za doseganje strojne inteligence skoraj enako. raven kot Siri.

Z vidika češkega uporabnika je temo glasovnih pomočnikov, ki so v ZDA v porastu, zelo težko ovrednotiti. Niti Siri, niti Alexa, niti Assistant ne razumejo češčine, njihova uporaba je pri nas zelo omejena. Težava, na katero naleti Bajarin, pa se ne nanaša samo na te virtualne pomočnike, ampak tudi na celo vrsto drugih storitev.

Proaktivni del iOS-a (in Siri) se ves čas uči našega vedenja, da nam lahko nato v danih trenutkih predstavi najboljša možna priporočila, a rezultati niso vedno najboljši. Bajarin sam priznava, da čeprav je na iOS-u že od leta 2007, ko je Android uporabljal nekaj mesecev, se je Googlov operacijski sistem veliko hitreje naučil njegovih navad in na koncu deloval bolje kot proaktivna iOS in Siri.

Izkušnje so tu seveda lahko različne, a dejstvo, da Apple preprosto zbere veliko manj podatkov kot konkurenca in z njimi posledično dela malo drugače, je dejstvo, ki postavlja Apple v slabši položaj in vprašanje je, kako se bo tega lotilo kalifornijsko podjetje v prihodnosti.

Morda bi mi bilo celo ljubše, če bi Apple preprosto rekel "zaupajte nam svoje podatke, varovali jih bomo in vam zagotovili boljše izdelke in storitve", namesto da bi zavzel stališče, da zbira le minimalno količino potrebnih podatkov in tudi vsesplošno anonimizira te podatke. .

Bajarin namiguje na zelo aktualno razpravo, kjer se nekateri uporabniki poskušajo čim bolj izogibati podjetjem, kot je Google, in njihovim storitvam (namesto Googla uporabljajo Iskalnik DuckDuckGo itd.), tako da njihovi podatki ostanejo čim bolj varno skriti. Drugi uporabniki pa se odrečejo delu svoje zasebnosti, tudi v korist izboljšanja izkušnje storitev, ki jih uporabljajo.

V tem primeru se popolnoma strinjam z Bajarinom, da gotovo mnogi uporabniki ne bi imeli težav s prostovoljno predajo več podatkov Applu, če bi v zameno dobili boljšo storitev. Seveda je Apple za učinkovitejše zbiranje podatkov predstavil koncept v iOS 10 diferencialna zasebnost in vprašanje je, kakšen bo učinek na nadaljnji razvoj.

Celotna problematika pa ne zadeva le virtualnih pomočnikov, o katerih se največ govori. Na primer, v primeru Zemljevidov uporabljam izključno Googlove storitve, ker ne samo, da delujejo veliko bolje na Češkem kot Applovi zemljevidi, ampak se tudi nenehno učijo in mi običajno predstavljajo tisto, kar resnično potrebujem ali me zanima.

Pripravljen sem sprejeti kompromis, da Google ve nekaj več o meni, če v zameno dobim boljšo storitev. Danes se mi ne zdi smiselno skrivati ​​se v lupini in se poskušati izogniti takšnemu zbiranju podatkov, ko prihajajoči servisi temeljijo na analizi tvojega obnašanja. Če niste pripravljeni deliti svojih podatkov, ne morete pričakovati najboljše izkušnje, čeprav se Apple trudi zagotoviti celovito izkušnjo tudi za tiste, ki nočejo deliti ničesar z njim. Delovanje takih služb pa mora biti nujno neučinkovito.

Zelo zanimivo bo videti, kako se bodo vse storitve omenjenih glavnih akterjev razvijale v prihodnjih letih, a če bi Apple vsaj delno premislil ali spremenil svoje stališče do zasebnosti in zbiranja podatkov, da bi bil konkurenčen, bo na koncu koristil sam sebi , celotnega trga in uporabnika. Tudi če ga je na koncu ponudil le kot opcijo in si še naprej močno prizadeval za maksimalno zaščito uporabnika.

Vir: Techpinions
.