Filip Novotny Storitve pretakanja glasbe, kot so Pandora, Spotify ali Last.fm, so nedavno po priljubljenosti dohitele klasično digitalno distribucijo. So pa finančno nedonosni. Bo Apple našel ključ do prevlade v industriji?
Apple je v glavah mnogih od nas tesno povezan z glasbeno industrijo. Predvajalniki iPod so kalifornijskemu podjetju v določeni meri pomagali iz težkega položaja v poznih devetdesetih, leta 2003 ustanovljena trgovina iTunes je takrat postala največja in najbolj priljubljena glasbena distribucija. V zadnjem času pa so ga po nekaterih raziskavah (npr. fy Nielsen Co.) prehitela spletna mesta za pretakanje, kot so Pandora, Spotify ali Last.fm. Te storitve ponujajo samodejno ustvarjanje glasbenih postaj na podlagi izbire pesmi ali izvajalca in možnost njihovega takojšnjega predvajanja v spletnem brskalniku, predvajalniku glasbe ali celo na mobilnem telefonu. Poslušalec lahko tudi popravi sestavo svoje postaje z ocenjevanjem posameznih pesmi. Tako kot pri tradicionalnem radiu so tudi postaje običajno brezplačne, vendar subvencionirane z oddajanjem oglasov. Po poročanju časopisa Wall Street Journal ne želi, da bi Apple zaostajal, in se pripravlja na lastno konkurenčno ponudbo.
Vendar pa mu bo na poti stalo več ovir. Največji je finančni vidik: čeprav so spletni glasbeni servisi zelo priljubljeni, imajo eno veliko pomanjkljivost – ne služijo denarja. Vsi trije glavni akterji vsako leto izgubijo enote do deset milijonov dolarjev zaradi ogromnih licenčnin, ki jih morajo podjetja plačevati glasbenim založnikom. Težava je v tem, da na primer Pandora plačuje visoke honorarje po tarifi, ki jo je izdala zvezna vlada ZDA, in nima sklenjenih pogodb s samimi založbami. Vrnitvi k črnim številkam ne pripomore hitro rastoča baza uporabnikov, ki kumulativno šteje več kot 90 milijonov aktivnih uporabnikov treh večjih podjetij.
V tej smeri bi lahko bil Apple uspešnejši, saj ima zaradi svoje trgovine iTunes dolgoletne izkušnje z velikimi založniki. Po podatkih iz letošnjega junija je v trgovini registriranih preko 400 milijonov računov. Čeprav Apple ne navaja, koliko jih je dejansko aktivnih, zagotovo ne bo zanemarljivo število. Še več, od uvedbe iTunes leta 2003 je Apple podpisal pogodbe z vsemi večjimi podjetji v glasbeni industriji, kljub temu, da niso želeli imeti politike fiksnih cen. Kot največji glasbeni distributer ima torej močan pogajalski položaj in bi lahko dosegel ugodnejše pogoje od tistih, ki jih postavlja konkurenca. Nenazadnje ima na voljo milijone naprav, v katere bi lahko tesno integriral svojo novo storitev in si tako zagotovil hiter začetek ter tudi pokril začetne stroške.
Kako bi lahko izgledala taka integracija, si ni težko predstavljati. Trgovina iTunes te dni ponuja funkcijo Genius, ki na podlagi podatkov drugih uporabnikov samodejno predlaga skladbe, ki se dobro ujemajo. To bi lahko bilo jedro nove pretočne storitve, ki bi nato ponujala trenutno predvajane skladbe za nakup. Nadalje je mogoče domnevati, da bi obstajala povezava z iCloudom, v katerega bi lahko shranili novo ustvarjene postaje, ali morda podpora za tehnologijo AirPlay. Vse te funkcije bi lahko bile na voljo na milijonih iPhonov, iPodov, iPadov, Macov in morda celo na Apple TV.
Čeprav je zadeva trenutno šele v fazi pogajanj s posameznimi založniki, je pričakovati, da ima storitev realne možnosti za zagon v nekaj mesecih. Apple si vsekakor lahko privošči nekaj časa odlašati, ne more pa predvidevati, da mu bo uspelo z enakim modelom, kot ga je ponujala na primer omenjena Pandora. Zaradi brezskrbnosti sporočamo tudi, da se zdi zelo nerealno, da Apple predstavi to novo storitev na nekaterih letošnjih tiskovnih konferencah.
Hvala za članek. Ne vem, ali je bil samo preveden ali ga je napisal avtor, ampak končno spodoben članek. Tega že dolgo nisem prebral - HVALA
Pod člankom je vir WSJ, torej prevod, a nič hudega :)