Michal Marek V Silicijevi dolini je res ogromno denarja in kar velik del ga gre v znanost in raziskave. Googlovo matično podjetje Alphabet vlaga v razvoj avtonomnih vozil, tablet za podaljševanje življenja in robotov z živalskimi obrazi, Facebook močno napreduje na področju virtualne resničnosti in umetne inteligence, razvija drone z možnostjo širitve interneta v državah v razvoju. , Microsoft pa je veliko vložil v holografska očala in napredno programsko opremo za prevajanje. Zamolčati ne gre niti IBM-ovega vlaganja v razvoj umetne inteligence Watson.
Apple je na drugi strani zelo previden s svojimi sredstvi, njegova poraba za znanost in raziskave pa je skoraj zanemarljiva v primerjavi z njegovimi prihodki. Podjetje Tima Cooka je v poslovnem letu 2015 v razvoj vložilo le 3,5 odstotka (8,1 milijarde dolarjev) od svojih 233 milijard dolarjev prihodkov. S tem je Apple podjetje, ki relativno najmanj vlaga v razvoj od vseh večjih ameriških podjetij. Za primerjavo je dobro navesti, da je Facebook v raziskave vložil 21 odstotkov prometa (2,6 milijarde dolarjev), proizvajalec čipov Qualcomm odstotno točko več (5,6 milijarde dolarjev), Alphabet Holding pa 15 odstotkov (9,2 milijarde dolarjev).
Na področju, kjer deluje Apple, večina podjetij verjame, da jih bo seveda prehitela konkurenca, če ne bodo vlagala pomembnega dela svojih prihodkov v nadaljnji razvoj. Toda v Cupertinu se nikoli niso držali te filozofije in že leta 1998 je Steve Jobs dejal, da "inovacija nima nobene zveze s tem, koliko dolarjev imate za znanost in raziskave". V zvezi s tem je Applov soustanovitelj rad poudarjal, da je IBM ob predstavitvi Maca porabil stokrat več za raziskave kot Apple.
Pod Timom Cookom se Apple močno zanaša na svoje dobavitelje, ki kar tekmujejo, da bi ponudili Cookovo podjetje kot del bitke za velikanska naročila za Apple. Opremljanje prihodnjega iPhona z lastnim čipom, zaslonom ali bliskavico kamere je vizija, ki je izjemno motivacijska. Lani je Apple prodal 230 milijonov iPhonov in se zavezal, da bo v naslednjih dvanajstih mesecih porabil neverjetnih 29,5 milijarde dolarjev za komponente, kot so čipi, zasloni in leče fotoaparatov, kar je 5 milijard dolarjev več kot lani.
"Prodajalci se borijo med seboj, da bi pridobili pogodbo z Applom, in del tega boja je večja poraba za znanost in raziskave," pravi Ram Mudambi z univerze Temple v Filadelfiji, ki preučuje uspeh podjetij z nizko porabo za raziskave in razvoj.
A Apple se zaveda, da se ni mogoče zanašati samo na dobavitelje, zato je v zadnjih treh letih precej povečal stroške razvoja. Leta 2015 so ti izdatki znašali že omenjenih 8,1 milijarde dolarjev. Leto pred tem le 6 milijard dolarjev, leta 2013 pa celo le 4,5 milijarde dolarjev. Ena največjih količin raziskav je šla v razvoj polprevodnikov, kar se odraža v čipu A9/A9X, vgrajenem v iPhone 6s in iPad Pro. Ta čip je najhitrejši, kar jih trenutno ponuja trg.
Applovo relativno zadržanost na področju večjih vlaganj dokazujejo tudi izdatki za oglaševanje. Tudi na tem področju je Apple izjemno varčen. Apple je v zadnjih štirih četrtletjih za trženje namenil 3,5 milijarde dolarjev, Google pa v četrtletju manj 8,8 milijarde dolarjev.
Tim Swift, profesor na drugi filadelfijski univerzi St. Joseph's ugotavlja, da je denar, porabljen za raziskave, zapravljen, če izdelek nikoli ne zapusti laboratorija. »Applove izdelke spremlja nekaj najbolj učinkovitega in prefinjenega trženja, kar smo jih kdaj videli. To je drugi razlog, zakaj je Apple najbolj produktivno podjetje glede izdatkov za raziskave.«
No, ne vem, članek z naslovom vred zveni malo črnogledo (glede vlaganja v raziskave), ampak zdi se mi, da je Apple na drugem mestu... ni tako slabo. Mislim, da so absolutne številke veliko bolj zgovorne kot relativne. Sicer bi bilo za boljšo primerjavo verjetno primerno primerjati tudi relativne vrednosti - pri Applu so navedeni odstotki dobička, pri ostalih pa odstotki prometa. Spodbudno je, da Apple sam vloži približno 20-krat več v raziskave kot celotna Češka (glede na proračun Ministrstva za izobraževanje in kulturo).
Za vsa podjetja so navedeni odstotki prometa (=prihodka). Dobiček v članku ni omenjen nikjer.
Oprostite, ne dobiček, ampak sprejem ... Če si obrat razlagate kot sprejem (kar se dosledno jemlje kot slabo, ker je "bruto" donos), potem ok.
ali bi omenili tudi razloge za takšno obnašanje v kombinaciji z davčno optimizacijo? Apple zahvaljujoč centrali na Irskem skoraj nič ali nič ne plačuje davkov, hkrati pa nihče :) tako da ves dobiček ostane iz dobička. (ta je zanimiva za delničarje)
Druga podjetja lahko povečajo stroške, da bi zmanjšala davčno osnovo. Je priložnost, da se malo opere denar, a seveda malo podjetij razkrije karte o strukturi stroškov, kaj šele o podrobnostih tako občutljivega področja, kot je R&R.
Jobs je točno rekel. Lahko vržeš 10 milijard v razvoj nekoristnih neumnosti, pa ti ne bo prineslo ničesar. Po drugi strani pa vložite 1 milijardo v pomembno stvar, ki bo povečala vašo prodajo in vam prinesla bogastvo. Avtonomni avtomobili? Mogoče čez 30 let. Navidezna resničnost? Masovna razpoložljivost nič nič nič. Holografska očala? Zadeva za nekaj navdušencev. Toda Touch Force je na primer nekaj, zaradi česar boste za nov mobilnik zapravili 25 kron. In raziskovanje sile dotika stane delček tega, kar stane sranje v razvoju virtualne resničnosti. Vlivanje denarja v raziskovanje netržnih neumnosti ni umetnost. Biti vizionar in razumeti, v kaj se splača vlagati, je kumšt. Vprašanje je, ali bo Applovo trenutno vodstvo še naprej dovolj vizionarsko.
"Toda Touch Force je na primer nekaj, zaradi česar boste za nov mobilni telefon porabili 25 kron."
Svet se je spremenil, ... :oD
Prav imate, Touch Force je velik generator dobička. Osebno pa vidim veliko več smisla v razvoju, usmerjenem v virtualno resničnost oziroma avtonomne avtomobile. Ni nujno, da so vse pomembne stvari množične.
dogovor. Touch Force me ni pritegnil, bolj se veselim pravih tehnoloških novosti. Steva ni več, Apple gre nazaj spat.
Gre le za to, kako želite stvar videti. Če jo želite videti rožnato, kot je zdaj, jo glejte tako. Nekdo drug ima veliko bolj realen pogled na to. Če bi zgornja teorija veljala, potem se vsi vedno vozimo s konjsko vprego in se kličemo preko dveh z vrvico povezanih pločevink. Zahvaljujoč razvoju gremo naprej. Vse je marketing. Če najdete dovolj veliko čredo potencialnih kupcev, boste prodali vse. Jobs je samo še en Horst Fuchs. Tipičen primer je plošča Retina. Nekaj novega? Ne Vunec. Panel, ki so ga imeli vsi drugi, in na neki točki še boljši. Za Apple je bilo to takrat le trgovsko ime brez plošče. Vendar ga je uspel prodati kot vrhunsko lastnost svojega izdelka, tako kot je Horstu uspelo z Nasino tehnologijo. Kakšen je bil Jobs? Briljanten poslovnež, ki je našel samo naivne stranke, tako kot Horst. Zakaj bi sploh vlagal v razvoj? Bil bi neumen in ni bil. Le ni bil tehnični vizionar, kot se mu nespretno pripisuje, ampak poslovni.