Zapri oglas

Minilo je nekaj tednov, odkar je Apple predstavil nove izdelke. Po uri Apple Watch, o kateri se je govorilo predvsem zaradi dejstva, da se o njej pravzaprav ni vedelo skoraj nič, je zdaj največ pozornosti usmerjene v »upogibni« iPhone 6. Lahko pa bi bil tudi tretji – in nič manj pomemben – novost oktobra: Apple Pay.

Nova plačilna storitev, s katero se Apple podaja v doslej nepoznane vode, bo oktobra doživela bridko premiero. Za zdaj bo le v ZDA, a morda vseeno pomeni pomemben mejnik v zgodovini kalifornijske družbe, pa tudi na področju finančnih transakcij nasploh.

[do action="citation"]Apple Pay je šel po stopinjah iTunes.[/do]

To so zaenkrat le napovedi, Apple Pay pa lahko sčasoma konča kot zdaj že skoraj pozabljeno družbeno omrežje Ping. Toda zaenkrat vse kaže, da Apple Pay sledi stopinjam iTunes. Odločilne besede o uspehu ali neuspehu ne bodo imeli le Apple in njegovi partnerji, ampak predvsem kupci. Bomo želeli plačevati za iPhone?

Pridite ob pravem trenutku

Apple je vedno govoril: za nas ni pomembno, da to storimo prvi, ampak da to storimo pravilno. To je bolj veljalo za nekatere izdelke kot za druge, vendar lahko to "pravilo" varno uporabimo tudi za Apple Pay. Že dolgo se špekulira, da bo Apple vstopil v segment mobilnega plačevanja. Tudi glede konkurence, ko je Google leta 2011 predstavil lastno rešitev Wallet za plačevanje z mobilnimi napravami, je bilo ocenjeno, da se mora tudi Apple nekaj domisliti.

V Cupertinu sicer ne marajo prehitevanja in pri ustvarjanju storitev kot takih so po večkratnih opeklinah verjetno dvakrat bolj previdni. Če samo omenimo Ping ali MobileMe, nekaterim uporabnikom gredo dlake pokonci. Pri mobilnih plačilih so vodilni pri Applu zagotovo vedeli, da ne morejo narediti nič narobe. Na tem področju ne gre več le za samo uporabniško izkušnjo, temveč predvsem v temeljni meri za varnost.

Apple se je končno odrekel Apple Pay septembra 2014, ko je vedel, da je pripravljen. Pogajanja, ki jih je večinoma vodil Eddy Cuo, višji podpredsednik internetne programske opreme in storitev, so trajala več kot eno leto. Apple je s ključnimi institucijami začel poslovati v začetku leta 2013, vsi postopki v zvezi s prihajajočo storitvijo pa so bili označeni kot "strogo zaupno". Apple se je trudil, da bi vse ostalo v tajnosti, ne le zato, da informacije ne bi uhajale v medije, ampak tudi zaradi konkurence in ugodnejših pozicij v pogajanjih. Zaposleni v bankah in drugih podjetjih pogosto sploh niso vedeli, kaj delajo. Sporočene so jim bile samo bistvene informacije, večina pa je lahko dobila celotno sliko šele, ko je bil Apple Pay predstavljen širši javnosti.

[do action=”quote”]Dogovori brez primere povedo več o potencialu storitve kot karkoli drugega.[/do]

Uspeh brez primere

Pri gradnji nove storitve je Apple naletel na skoraj neznan občutek. Vstopal je na področje, s katerim ni imel nikakršnih izkušenj, na tem področju ni imel nobenega statusa, njegova naloga pa je bila nedvoumna - najti zaveznike in partnerje. Ekipi Eddyja Cueja je po večmesečnih pogajanjih končno uspelo skleniti povsem brez primere dogovore v finančnem segmentu, kar samo po sebi lahko pove več o potencialu storitve kot karkoli drugega.

Apple je bil v preteklosti močan v pogajanjih. Uspelo mu je opraviti z mobilnimi operaterji, zgradil je eno najbolj izpopolnjenih proizvodnih in dobavnih verig na svetu, prepričal umetnike in založnike, da lahko spremeni glasbeno industrijo, zdaj pa se podaja v naslednjo industrijo, čeprav na daleč. Apple Pay pogosto primerjajo z iTunes, torej glasbeno industrijo. Apple je uspel združiti vse, kar potrebuje za uspeh plačilne storitve. To mu je uspelo tudi z največjimi igralci.

Ključno je sodelovanje z izdajatelji plačilnih kartic. Poleg MasterCarda, Vise in American Expressa je še osem drugih podjetij podpisalo pogodbe z Applom, posledično pa ima Apple pokritega več kot 80 odstotkov ameriškega trga. Nič manj pomembni niso dogovori z največjimi ameriškimi bankami. Pet jih je že podpisalo, še pet jih bo kmalu pridružilo Apple Pay. Še enkrat, to pomeni velik strel. In končno so se vključile tudi trgovske verige, prav tako pomemben element za začetek nove plačilne storitve. Apple Pay naj bi že od prvega dne podpiral več kot 200 trgovin.

A to še ni vse. Ti sporazumi so brez primere tudi v tem, da je sam Apple z njimi nekaj pridobil. Z vidika ni presenetljivo, da povsod, kjer podjetje apple deluje, želi ustvarjati dobiček in tako bo tudi pri Apple Pay. Apple je sklenil pogodbo, da dobi 100 centov od vsake transakcije v vrednosti 15 $ (ali 0,15 % vsake transakcije). Ob tem mu je uspelo izpogajati približno 10 odstotkov nižje provizije za transakcije, ki bodo potekale prek Apple Paya.

Vera v novo storitev

Zgoraj omenjeni posli so točno tisto, kar Googlu ni uspelo in zakaj je propadla njegova e-denarnica Wallet. Proti Googlu so igrali tudi drugi dejavniki, kot sta beseda mobilnih operaterjev in nezmožnost nadzora nad vso strojno opremo, a razlog, zakaj so menedžerji največjih svetovnih bank in izdajatelji plačilnih kartic pristali na Applovo idejo, zagotovo ni le v tem, da ima Apple tako dobro in brezkompromisni pogajalci.

Če bi izpostavili panogo, ki je razvojno ostala v prejšnjem stoletju, je to plačilni promet. Sistem kreditnih kartic obstaja že desetletja in se uporablja brez večjih sprememb ali novosti. Poleg tega je stanje v ZDA bistveno slabše kot v Evropi, a o tem kasneje. Vsak morebiten napredek ali celo delna sprememba, ki bi vse premaknila naprej, je vedno propadel zaradi dejstva, da je v tej panogi vpletenih preveč strani. Ko pa se je pojavil Apple, se je zdelo, da so vsi začutili priložnost za premagovanje te ovire.

[do action=”citation”]Banke verjamejo, da jim Apple ne predstavlja grožnje.[/do]

Vsekakor ni samoumevno, da bodo banke in druge institucije imele dostop do svojih skrbno zgrajenih in varovanih dobičkov in si jih bodo delile tudi z Applom, ki v njihov sektor vstopa kot novinec. Za banke prihodki od transakcij predstavljajo ogromne vsote, a nenadoma brez težav znižujejo nadomestila ali plačujejo desetino Applu. Eden od razlogov je, da banke verjamejo, da jim Apple ne predstavlja grožnje. Kalifornijsko podjetje se ne bo vmešavalo v njihov posel, ampak bo postalo le posrednik. To se lahko v prihodnosti spremeni, a trenutno je 100% res. Apple se ne zavzema za konec kreditnih plačil kot takih, ampak želi čim bolj uničiti plastične kartice.

Finančne institucije prav tako upajo na čim večjo širitev te storitve od Apple Pay. Če ima kdo vse, kar je potrebno, da izvede storitev takšnega obsega, je to Apple. Pod nadzorom ima tako strojno kot programsko opremo, kar je absolutno nujno. Google ni imel te prednosti. Apple ve, da ko stranka vzame telefon v roke in najde ustrezen terminal, nikoli ne bo imela težav s plačevanjem. Google je bil omejen z operaterji in odsotnostjo potrebnih tehnologij v nekaterih telefonih.

Če bo Applu uspelo množično razširiti novo storitev, bo to pomenilo tudi večje dobičke za banke. Več opravljenih transakcij pomeni več denarja. Hkrati ima Apple Pay s Touch ID potencial za znatno zmanjšanje goljufij, zaradi katerih banke porabijo veliko denarja. Varnost je tudi nekaj, o čemer lahko slišijo ne le finančne institucije, ampak lahko zanima tudi stranke. Nekaj ​​stvari je tako varovalnih kot denar in zaupanje podatkov o vaši kreditni kartici podjetju Apple morda ni vprašanje z jasnim odgovorom za vsakogar. Toda Apple je poskrbel za popolno preglednost in nihče ni mogel dvomiti o tej plati stvari.

Varnost na prvem mestu

Najboljši način za razumevanje varnosti in celotnega delovanja Apple Pay je s praktičnim primerom. Eddy Cue je že ob predstavitvi storitve poudaril, kako pomembna je varnost za Apple in da zagotovo ne bo zbiral nobenih podatkov o uporabnikih, njihovih karticah, računih ali samih transakcijah.

Ko kupite iPhone 6 ali iPhone 6 Plus, doslej edina modela, ki podpirata mobilno plačevanje zahvaljujoč čipu NFC, morate vanj naložiti plačilno kartico. Tukaj bodisi posnamete sliko, iPhone obdela podatke in na vaši banki samo preverite pristnost kartice z vašo identiteto, ali pa naložite obstoječo kartico iz iTunes. To je korak, ki ga še nobena alternativna storitev ne ponuja in Apple se je o tem zelo verjetno dogovoril s ponudniki plačilnih kartic.

Z varnostnega vidika pa je pomembno, da ko iPhone skenira plačilno kartico, se podatki ne shranijo niti lokalno niti na Applove strežnike. Apple bo posredoval pri povezavi z izdajateljem plačilne kartice ali banko, ki je kartico izdala, in ti bodo dostavili Številka računa naprave (žeton). Gre za t.i tokenizacija, kar pomeni, da se občutljivi podatki (številke plačilnih kartic) nadomestijo z naključnimi podatki, običajno z enako strukturo in obliko. Za tokenizacijo običajno skrbi izdajatelj kartice, ki ob uporabi kartice šifrira njeno številko, zanjo ustvari žeton in ga posreduje trgovcu. Potem ko vdrejo v njegov sistem, napadalec ne dobi nobenih pravih podatkov. Trgovec lahko nato dela z žetonom, na primer pri vračilu denarja, vendar nikoli ne bo dobil dostopa do pravih podatkov.

V Apple Pay vsaka kartica in vsak iPhone dobi svoj edinstven žeton. To pomeni, da bo edina oseba, ki bo imela podatke o vaši kartici, le banka ali podjetje izdajatelj. Apple nikoli ne bo imel dostopa do njega. To je velika razlika v primerjavi z Googlom, ki podatke Wallet hrani na svojih strežnikih. Toda varnost se tu ne konča. Takoj, ko iPhone prejme omenjeni žeton, se samodejno shrani v t.i varni element, ki je popolnoma neodvisna komponenta na samem čipu NFC in jo izdajatelji kartic zahtevajo za vsa brezžična plačila.

Doslej so različne storitve za »odklepanje« tega varnega dela uporabljale drugo geslo, Apple vanj vstopi s Touch ID-jem. To pomeni večjo stopnjo varnosti in hitrejšo izvedbo plačila, ko samo prislonite telefon k terminalu, prislonite prst in žeton posreduje pri plačilu.

Moč Appla

Povedati je treba, da ne gre za revolucionarno rešitev, ki jo je zasnoval Apple. Na področju mobilnega plačevanja nismo priča revoluciji. Apple je le premeteno sestavil vse dele sestavljanke in prišel do rešitve, ki je nagovorila vse deležnike na eni strani (banke, izdajatelje kartic, trgovce), zdaj pa bo ob lansiranju ciljala na drugo stran, stranke.

Apple Pay ne bo uporabljal nobenih posebnih terminalov, ki bi lahko komunicirali z iPhoni. Namesto tega je Apple v svoje naprave implementiral tehnologijo NFC, s katero brezstični terminali nimajo več težav. Prav tako proces tokenizacije ni nekaj, kar so izumili inženirji Cupertina.

[do action=”citation”]Evropski trg je bistveno bolje pripravljen na Apple Pay.[/do]

Teh delčkov mozaika pa še nikomur ni uspelo sestaviti tako, da bi sestavila celotno sliko. To je zdaj uspelo Applu, vendar je trenutno opravljenega le del dela. Zdaj morajo vse prepričati, da je plačilna kartica v telefonu boljša od plačilne kartice v denarnici. Obstaja vprašanje varnosti, obstaja vprašanje hitrosti. Toda tudi plačevanje z mobilnim telefonom ni novost in Apple mora najti pravo retoriko, da bo Apple Pay postal priljubljen.

Absolutno ključno za razumevanje, kaj lahko pomeni Apple Pay, je razumevanje razlike med ameriškim in evropskim trgom. Medtem ko lahko za Evropejce Apple Pay pomeni le logičen razvoj finančnih transakcij, lahko Apple s svojo storitvijo v ZDA povzroči veliko večji potres.

Pripravljena Evropa mora počakati

Paradoksalno, a evropski trg je bistveno bolje pripravljen na Apple Pay. V večini držav, vključno s Češko, v trgovinah običajno naletimo na terminale, ki sprejemajo plačila NFC, ne glede na to, ali ljudje plačujejo z brezstičnimi karticami ali celo neposredno po telefonu. Predvsem brezkontaktne kartice postajajo standard in danes ima skoraj vsakdo plačilno kartico z lastnim NFC čipom. Seveda se razširitev razlikuje od države do države, a vsaj na Češkem se kartice običajno samo prilepijo na terminale (in pri nižjih zneskih se PIN niti ne vstavi), namesto da bi kartico vstavili in prebrali. dlje časa.

Ker brezstični terminali delujejo na osnovi NFC, tudi z Apple Pay ne bodo imeli težav. Pri tem Applu nič ne preprečuje, da bi svojo storitev lansiral tudi na stari celini, vendar obstaja še ena ovira – nujnost sklenjenih pogodb z lokalnimi bankami in drugimi finančnimi institucijami. Medtem ko isti izdajatelji kartic, zlasti MasterCard in Visa, delujejo v velikem obsegu tudi v Evropi, se mora Apple vedno dogovoriti z določenimi bankami v vsaki državi. A vse moči je najprej vrgel na domači trg, zato bo za pogajalsko mizo sedel šele z evropskimi bankami.

Toda nazaj na ameriški trg. Ta je tako kot celotna panoga s plačilnim prometom ostala v precejšnjem zaostanku. Zato je običajna praksa, da imajo kartice samo magnetni trak, kar zahteva, da kartico »potegnete« skozi terminal pri trgovcu. Naknadno se vse overi s podpisom, kar nam je uspelo pred mnogimi leti. V primerjavi z lokalnimi standardi je varnost v tujini pogosto zelo šibka. Na eni strani je odsotnost gesla, na drugi strani pa dejstvo, da morate izročiti kartico. V primeru Apple Pay je vse zaščiteno z lastnim prstnim odtisom in telefon imate vedno pri sebi.

Na okostenelem ameriškem trgu je bilo brezstično plačevanje še vedno redkost, kar je z evropskega vidika nerazumljivo, a hkrati pojasnjuje, zakaj se okoli Apple Paya toliko trušča. Tisto, česar ZDA za razliko od večine evropskih držav ni uspelo, zdaj lahko s svojo pobudo uredi Apple – prehod na sodobnejše in brezžično plačilno poslovanje. Omenjeni poslovni partnerji so za Apple pomembni, ker v Ameriki ni običajno, da ima vsaka trgovina terminal, ki podpira brezžično plačevanje. Tisti, s katerimi se je Apple že dogovoril, pa bodo zagotovili, da bo njegova storitev od prvega dne delovala v vsaj nekaj sto tisoč poslovalnicah.

Danes je težko ugibati, kje bi se Apple lažje uveljavil. Bodisi na ameriškem trgu, kjer tehnologija še ni povsem pripravljena, a bo velik korak naprej od trenutne rešitve, bodisi na evropskih tleh, kjer je, nasprotno, vse pripravljeno, a so kupci že navajeni plačevati podobno obliko. Apple je logično začel z domačim trgom, v Evropi pa lahko le upamo, da bo čim prej sklenil dogovore z lokalnimi institucijami. Apple Pay ni treba uporabljati samo za običajne transakcije v fizičnih trgovinah, ampak tudi na spletu. Plačevanje z iPhonom na spletu zelo enostavno in z največjo možno varnostjo je nekaj, kar je lahko zelo privlačno za Evropo, a seveda ne samo Evropo.

.