Filip Novotny Večji iPhone, novi iPadi, prvi retina iMac ali Apple Watch – vsi ti Applovi izdelki v prejšnjih mesecih predstavljen. Letošnje leto pa je od kalifornijskega podjetja (in obratno zanj) prineslo veliko več, pa ne le v smislu novih ali posodobljenih naprav. Kako se je spremenil položaj Appla in s tem Tima Cooka in kakšen bo Apple v prihodnjem letu? Ni boljšega časa za razmislek kot konec tekočega leta.
Preden pogledamo teme, ki so v povezavi z Applom letos najbolj odmevale, bi bilo prav, da spomnimo na vprašanja, ki so, nasprotno, bolj ali manj izginila iz razprave. Najpomembnejši premik v tem pogledu lahko opazimo v osebi Tima Cooka. Medtem ko so leta 2013 še obstajali pomisleki, da novi izvršni direktor Appla ni prava oseba, ki bi nadomestila Steva Jobsa, je bilo letos veliko manj tematike. (Se pravi, če pustimo ob strani tiste, ki jim je Jobs postal nekakšen neomajen idol in ga ob vsaki priložnosti vrtijo v grobu.)
Apple je še vedno v središču pozornosti in čeprav ga pestijo različne težave, se v primerjavi s časi Steva Jobsa zagotovo ni poslabšal. Vendar ne ostanimo le pri vprašanju priljubljenosti pri kupcih ali finančnih rezultatih; Tim Cook je lahko razširil delovanje »svojega« podjetja še za eno dimenzijo. Podjetje iz Cupertina se na časopisnih naslovnicah ne pojavlja več le v povezavi s svojimi izdelki, ampak prevzema tudi določeno mero družbene odgovornosti in je po tem tudi ocenjeno.
Še pred nekaj leti je malokdo pričakoval, da bo imel nekdanji operativni direktor, ki na predstavitvah podjetja nikoli ni pokazal veliko čustev, pri svojem delu zastavljene višje cilje, recimo temu moralni okvir. A letos je Cook dokazal, da je ravno nasprotno. Ko je delničar nedavno vprašal o prednostih različnih okoljskih pobud, je odgovoril Applov šef odkrito: »Ko gre za človekove pravice, obnovljivo energijo ali dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami, me ne zanima neumna donosnost naložbe. Če vas to moti, prodajte svoje delnice."
Skratka, Apple je začel veliko bolj vstopati v javne zadeve in je zelo aktiven, vsaj na področju pravic. Ali gre za podporo pravice manjšin, previden pristop zahtevam NSA ali morda samo Cook's prihaja ven, so se mediji in javnost navadili Appla obravnavati kot nekakšnega družbenega razsodnika. To je nekaj, kar v svojem času ni uspelo niti Stevu Jobsu. Njegovo podjetje je bilo vedno razsodnik dobrega dizajna, sloga in okusa (to je odvisno od vas bo potrdil in Bill Gates), pa še nikoli ni tako močno posegel v oblikovanje javnega mnenja. Ni bila mnenjska voditeljica.
Ob tem pa ne bi bilo primerno Apple prezgodaj poveličevati zaradi njegovega enormnega razcveta popularnosti in mu pripisovati moralne avtoritete, ki mu morda niti ne pripada. Letošnje leto ni prineslo le visokoletečih izjav o pravicah zaposlenih oziroma manjšin, na dnevnem redu so bile tudi precej manj poetične zadeve.
Tudi letos nismo počivali od na videz neskončne serije tožb. Prvi med njimi je pod drobnogled vzel iTunesove zaščitne funkcije, ki naj bi poleg hekerjev blokirale tudi uporabnike konkurenčnih glasbenih predvajalnikov. Drugi primer, nekaj let starejši, je obravnaval morebitno kršitev protimonopolne zakonodaje v iBookstore. Po dogovoru z založniki naj bi Apple umetno dvigoval cene, dražje od doslej največjega prodajalca Amazona.
V oboje te primerih so sodišča razsodila ugodno za Apple. Zaenkrat pa je prenagljeno sklepati, oba primera sta v pritožbenem postopku, zato bo pravnomočna sodba izrečena v prihodnjih tednih. Navsezadnje je v primeru kartela e-knjig enkrat že prišlo do preobrata – sodnik Cote je sprva razsodil proti Applu, a se je prizivno sodišče nato postavilo na stran kalifornijskega podjetja, čeprav uradno še ni izdalo sodbe.
Ni pa nam treba čakati na končno odločitev v parih primerih, da bi dvomili v čistost namenov podjetja Apple, Apple nam je s svojim nedavnim ravnanjem dal še en povsem drugačen razlog. On je bankrot podjetju GT Advanced Technologies, ki naj bi (za nedoločen namen) proizvajalcu iPhone dobavilo safirno steklo.
Njegovo vodstvo je sprejelo zelo neugodno pogodbo z možnostjo milijard dolarjev dobička, ki je praktično vsa tveganja prenesla na podjetje in, nasprotno, lahko koristila le Applu. Krivdo v tem primeru seveda lahko pripišemo direktorju GT, ki ne bi smel privoliti v morebitne likvidacijske pogoje, a ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je to prav - ali, če hočete, moralno – sploh postavljati takšne zahteve.
Vsekakor se je na mestu vprašati, ali so vsa zgoraj navedena dejstva sploh bistvena za Apple in njegovo prihodnost. Čeprav je podjetje iz Cupertina zraslo v resnično velikanske razsežnosti in se morda zdi, da ga malo kaj lahko omaje, se je treba zavedati enega temeljnega dejstva. Apple ni le proizvajalec strojne in programske opreme. Ne gre le za zagotavljanje celovite, delujoče platforme, s katero se radi hvalimo kot jabolčni navdušenci.
Vedno je šlo – zadnja leta pa vedno bolj – predvsem za podobo. Z uporabniške strani je lahko izraz upora, stila, prestiža ali morda nekaj čisto pragmatičnega. Tudi če je na primer nekaterim strankam pri izbiri naslednje naprave vseeno (vsaj navzven) imidž, bo faktor cool/hip/swag/… vedno del Applove DNK. Tega vidika se Apple seveda popolnoma zaveda, zato si težko predstavljamo, da bi na primer kakovost oblikovanja izdelkov postavili v drugi plan.
Vendar pa morda še ni spoznal ene stvari. Da vprašanje imidža ne pomeni več le preferiranja določenega produkta zaradi dejstva, da ima podjetje z njim povezane določene atribute. Ni več pomembna samo avra, ki jo ohranjajo posamezni izdelki. Določeno raven pričakujejo tudi od njihovega proizvajalca, vsaj če velja za splošno premium znamko in če se postavlja na družbeno odgovoren položaj.
V času, ko vprašanja pravic manjšin, azijskih delavcev, zaščite zasebnosti in okolja selijo zahodni svet, nakup iPhona ali iPada pomeni sprejeti del določene identitete. Dokaz, da javnost do Applovih vrednot in stališč ni ravnodušna, je že omenjena medijska izpostavljenost temam, ki niso povezane s podjetjem izključno preko njegovih produktov. Tim Cook: "Ponosen sem, da sem gej", Apple "ne uspe zaščititi kitajskih tovarniških delavcev", Osebnost leta: Tim Cook iz podjetja Apple. Ne gre za naslove specializiranih spletnih strani, ampak medijev kot npr BBC, Poslovni teden nebo Financial Times.
Bolj ko Apple sodeluje v javnih razpravah, bolj ko se Tim Cook zavzema za človekove pravice (oziroma okoljske in druge) teme, bolj mora pričakovati, da bo podjetje nehalo biti le proizvajalec elektronike. Postavlja se v vlogo avtoritete, zato mora v prihodnosti pričakovati, da bo družba od njega zahtevala doslednost, doslednost in predvsem spoštovanje lastnih vrednot in pravil. Ni več dovolj biti samo upornik, drugi. Apple je že vrsto let prvi.
Če bi Apple ubral ohlapen pristop k svoji novi parceli – če bi na primer v svoji retoriki govoril o svetlem jutri in se v praksi obnašal kot jastreb tehnološki kolos – bi lahko bil rezultat dolgoročno tako likvidiran kot zelo površen iPhone . Dovolj je, da se spomnimo enega izmed Applovih konkurentov in njegovega slogana, s katerim so se njegovi avtorji raje počasi, a zanesljivo nehali hvaliti – Ne bodi hudoben. Odgovornost, povezana s to vejo, se je izkazala za izjemno nepraktično.
Podobno v prihodnjih mesecih za Apple ne bo lahko hkrati proizvajati na milijone uspešnih izdelkov, ohranjati vse več modelov v ponudbi, vstopati na nove trge, imeti dobre odnose z delničarji in ohranjati etični okvir, ne da bi izgubil obraz. Fenomen Apple je danes veliko bolj zapleten kot kdaj koli prej.
Lepo napisano. Osebno se mi zdi, da bolj ko se Apple trudi upravljati (vplivati, proizvajati, prodajati), manj se mu uspe osredotočiti na posamezne aktivnosti. Namesto mantre »kakovost na 105%« je zdaj videti, da bo »kvantiteta za vsako ceno in občutek kakovosti zagotovila sloves prejšnjega leta«.
strinjam se :-(
Glede tega, kako Apple poskuša biti zgled v naravi in obnašanju do ljudi, mi je seveda všeč. Po drugi strani pa so podjetje, ki si to lahko privošči, in takšna podjetja bi morala to početi skoraj obvezno.
Trenutno delam v podjetju, ki se ukvarja s podobnimi stvarmi. To je izpolnjuje življenjska zavarovanja zaposlenih, pomaga okolju, pomaga javnim organizacijam, ne poskuša oropati države davkov itd.
Je pa tako, da če je firma prišla do neke stopnje in je dovolj močna, bi morala vsaj del dobička usmeriti v te stvari, ker potem bi morali biti vsi v redu v CR :-).
Poleg tega je to eden od razlogov, zakaj bi država in ljudje morali podpirati takšna podjetja tudi v tistih slabih časih, saj zahtevajo podjetja (verjetno vodstva podjetij), ki niso skrbela samo za svoj posel, ampak tudi za potrebe okoli sebe. . Pa bi se ga recimo dalo čisto praktično videti na denarju, ki ga pobere država, če komu ne bi bilo dovolj ;-).
Delam tudi v multinacionalki, ki pridiga o takšnih stvareh. Verjamem pa tudi novinarjem, ki kritizirajo Apple zaradi pogojev dela pri dobaviteljih. Dejstvo je, da prijavljena inšpekcija (pa naj gre za zavarovalnico, kontr.ŽP, revizijo, predstavnike podjetja, za katerega se izdeluje...) vidi samo tisto, kar se ji pokaže oz. res želijo videti. Zato vem, da ni vse tako rožnato, kot se zdi. Nesreče pri delu, neplačane nadure ipd. niso le privilegij sumljivih podjetij, ampak tudi dobro stoječih. Samo bolje ga zna prikriti
Seveda, lahko bi bilo. Če pa delavec to opazi, ker ima verjetno več informacij kot celo (predvsem glasna) inšpekcija, ima že drugi razlog za odhod iz podjetja in to za podjetje ni dobro.
Mimogrede, imam občutek, da pri nas tega ni in tudi nadure so pri nas dobro plačane, in ker delodajalec v mojem primeru vidi, da ni enostavno, nam celo da 10% dodatka za nadure: -). Samo poštena družba.
Aja, pa še to, da ima Apple dobavitelje, ki ne upoštevajo osnovnih stvari, je delno krivo, da poskušajo vse nakupe poceniti. Zelo mi je všeč, kar počne. Če nekje ne deluje ali se zamoti, namesto da bi hitel k drugemu dobavitelju, poskuša nekaj narediti glede tega. To se mi zdi pravilno, čeprav zna biti včasih precej zahtevno, drugič pa je dobro, da obstaja možnost, da se to izboljša, nenazadnje tudi po zaslugi Appla.
Jobsove tiranije je konec, oblast prevzame dobrohotna kuharica ... ona je prestrašena učiteljica, ki ne obvlada niti osnovnošolcev, Jobs pa je bil strog učitelj telovadbe, ki so se ga bali in so ga najbolj ustrahovali v razredu. ipad gre v sranje, ios zdrsne na mestu... številka 8 sploh ni morala biti tam. iphone se je povečal, kar je prava smer, še naprej priznavam ubijanje ipad mini. treba ga je ukiniti in se osredotočiti na zrak (ker je tudi kktina) in temu prilagoditi OS.
Android postaja boljši, kapo dol pred liziko. človek bi rekel, da jih bo konkurenca bolj potisnila naprej, a ne. gredo pač svojo pot, le koliko časa. Apple v nekaterih stvareh počiva na lovorikah ... bomo videli, ko bom okreval.