Konec leta 2020 smo bili priča predstavitvi prvih Macov, opremljenih z Apple Silicon. Natančneje, trio računalnikov – MacBook Air, 13″ MacBook Pro in Mac mini – je takoj pritegnil veliko pozornosti. Apple je zelo prijetno presenetil z dobesedno dih jemajočo zmogljivostjo skupaj z nizko porabo energije. Prihajajoči modeli so sledili temu trendu. Apple Silicon s seboj prinaša jasno prevlado v razmerju med zmogljivostjo in porabo, v kateri očitno pomete z vso konkurenco.
Če pa gre za lomljenje kruha v povezavi s surovo zmogljivostjo, potem lahko na trgu najdemo številne veliko boljše alternative, ki prednjačijo po zmogljivosti. Apple se na to odzove precej jasno - ne osredotoča se na zmogljivost, ampak na zmogljivost na vat, torej na že omenjeno razmerje zmogljivost/poraba. Vendar lahko plača za to v enem trenutku.
Je majhna poraba vedno prednost?
V bistvu si moramo zastaviti zelo temeljno vprašanje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je ta strategija popolna – na primer, prenosniki imajo zaradi tega izjemno dolgo življenjsko dobo baterije in nudijo popolno zmogljivost v skoraj vseh situacijah –, ali je nizka poraba vedno prednost? Doug Brooks, član Applove marketinške ekipe, je zdaj komentiral to. Novi sistemi po njegovih besedah odlično združujejo prvorazredno zmogljivost z nizko vzdržljivostjo, kar hkrati postavlja Applove računalnike v bistveno ugodnejši položaj. Nedvoumno lahko rečemo, da v tej smeri prekašajo praktično vso konkurenco.
Če pa na celotno situacijo pogledamo z nekoliko drugačnega zornega kota, potem je vse skupaj videti popolnoma drugače. Kot smo omenili zgoraj, imajo na primer v primeru MacBookov novi sistemi izjemno pomembno vlogo v korist teh MacBookov. Vendar tega ni več mogoče uporabiti v primeru tako imenovanih high-end modelov. Nalijmo si čistega vina. Verjetno nihče, ki kupi vrhunski računalnik in očitno potrebuje maksimalno zmogljivost, ne upošteva več njegove porabe. To je že bolj ali manj povezano s tem, surov nastop pa nikogar ne zanima. Čeprav se torej Apple hvali z manjšo porabo, lahko zaradi tega nekoliko pade v ciljno skupino.
Težava, imenovana Mac Pro
Jasno je, da nas to bolj ali manj premakne k verjetno najbolj pričakovanemu Macu tega časa. Applovi oboževalci nestrpno čakajo na trenutek, ko bo Mac Pro z naborom čipov Apple Silicon predstavljen svetu. Ko je Apple razkril svoje načrte za odmik od Intela, je omenil, da bo celoten proces dokončal v dveh letih. Vendar je ta rok zamudil in še vedno čaka na najmočnejši Applov računalnik, ki ga bolj ali manj še ni na vidiku. Nad njim visi vrsta vprašanj - kakšen bo videti, kaj mu bo tlelo po duši in kako se bo obnesel na treningih. Povsem mogoče je, da bo glede na ničelno modularnost Macov velikan iz Cupertina trčil v Apple Silicon, zlasti v primeru teh vrhunskih namizij.
To se ponavlja, kajne?
Ni samo problem Mac Proja, ampak vsi režejo x K video, ali delajo na svetilko nekje v kavarni ali na plaži. Veliko podatkov iz podjetja ni dovoljeno (NDA, DLP, itd...). In kot je bilo, je in se bo poznalo pri svetovni prodaji, marsikdo še vedno ostaja pri Intelu. In še ni mu treba preklopiti na Apple Mx. Kaj pa eGPE ali zvočne kartice za studie?…. dovolj je.
To je problem iMac, iMac Pro, Macbook Pro.