Vratislav Holub S prehodom na Apple Silicon so se Maci bistveno izboljšali. Če ste med oboževalci jabolčnega podjetja, potem tudi sami dobro veste, da so z zamenjavo Intelovih procesorjev z lastnimi rešitvami računalniki občutno izboljšali zmogljivost in učinkovitost, zahvaljujoč kateri so ne le hitrejši, temveč tudi bolj ekonomično. Podjetju iz Cupertina je tako uspel precej temeljen korak. Novejši Maci so zato izredno priljubljeni in povsem uničijo svojo konkurenco na različnih testih, pa naj gre za zmogljivost, temperature ali življenjsko dobo baterije.
Lahko bi bilo te zanima
Maci z Apple Silicon so torej v očeh ljubiteljev jabolk na pravi poti, kljub temu da s seboj prinaša nekaj slabosti. Apple je prešel na drugačno arhitekturo. Svetovno najbolj razširjeno arhitekturo x86 je zamenjal z ARM, ki jo uporabljajo na primer čipi v mobilnih telefonih. Ti se ne ponašajo le z zadostno zmogljivostjo, ampak predvsem z veliko varčnostjo, zaradi katere naši pametni telefoni ne potrebujejo niti aktivnega hlajenja v obliki ventilatorja. Po drugi strani pa moramo sprejeti dejstvo, da smo izgubili možnost virtualizacije ali namestitve Windows. Toda na splošno so prednosti neverjetno večje od slabosti. Zato se postavlja tudi temeljno vprašanje. Če so čipi Apple Silicon tako odlični, zakaj se še skoraj nihče ni domislil lastne uporabe naborov čipov ARM?
Programska oprema je kamen spotike
Najprej moramo poudariti izjemno pomemben podatek. Prehod na lastniško rešitev, zgrajeno na popolnoma drugačni arhitekturi, je bila izjemno drzna poteza Appla. S spremembo arhitekture prihaja dokaj temeljen izziv v obliki programske opreme. Da bi vsaka aplikacija pravilno delovala, mora biti napisana za določeno platformo in operacijski sistem. V praksi to pomeni le eno - brez pomožnih orodij na primer v sistemu iOS ne bi mogli pognati programa, sprogramiranega za PC (Windows), ker ga procesor preprosto ne bi razumel. Zaradi tega je Apple moral preoblikovati celoten operacijski sistem za potrebe čipov Apple Silicon in tu se zagotovo ne konča. Tako mora biti vsaka aplikacija optimizirana.
Tako je Apple predstavil prvi čip M1
Kot začasno rešitev je velikan prinesel prevajalsko plast Rosetta 2. Ta zna v realnem času prevesti aplikacijo, napisano za macOS (Intel), in jo pognati tudi na novejših modelih. Seveda kaj takega »odgrizne« del izvedbe, a na koncu deluje. In ravno zato bi Apple lahko naredil kaj takega. Velikan Cupertino se pri svojih izdelkih zanaša na določeno stopnjo zaprtosti. Pod palcem nima samo strojne opreme, ampak tudi programsko opremo. S popolnim prehodom na Apple Silicon na celotnem naboru Applovih računalnikov (zaenkrat razen Mac Pro) je dal tudi jasno sporočilo razvijalcem - svojo programsko opremo je treba prej ali slej optimizirati.
Kaj takega je pri konkurenci tako rekoč nemogoče, saj posamezna podjetja nimajo moči, da bi prisilila celoten trg k zamenjavi ali optimizaciji. Trenutno s tem eksperimentira na primer Microsoft, ki je v tem pogledu dovolj velik igralec. Nekatere svoje računalnike iz družine Surface je opremil s čipi ARM kalifornijskega podjetja Qualcomm in zanje optimiziral Windows (za ARM). Žal pa kljub temu ni tolikšnega zanimanja za te stroje, kot ga na primer Apple slavi z izdelki z Apple Silicon.
Bo kdaj prišlo do spremembe?
Na koncu je vprašanje, ali bo do takšne spremembe kdaj prišlo. Glede na razdrobljenost konkurence kaj takega za zdaj ni na vidiku. Vsekakor velja tudi omeniti, da Apple Silicon ni nujno najboljši. Kar zadeva surovo zmogljivost kot tako, še vedno vodi x86, ki ima v tem pogledu boljše možnosti. Velikan iz Cupertina pa se osredotoča na razmerje med zmogljivostjo in porabo energije, pri čemer pa zaradi uporabe arhitekture ARM preprosto nima konkurence.
Lahko bi bilo te zanima
