Zapri oglas

Po pričakovanjih so novi MacBooki prejeli nova hitra vrata Thunderbolt (LightPeak), temu pa bodo sledili tudi drugi Applovi računalniki. V tem članku bi rad podrobno pogledal hvaljeni Thunderbolt, tako s tehničnega kot teoretičnega vidika.


Strela pod povečevalnim steklom

Čeprav je LightPeak govoril predvsem o prenosu po optičnih vlaknih, je Thunderbolt, ki se je pojavil v MacBooku Pro, kovinski, torej prenos temelji na elektronih, ne na fotonih. To pomeni, da lahko o teoretični hitrosti 100 Gb/s za zdaj le sanjamo, pa tudi o približno 100 m kablov. Po drugi strani pa lahko Thunderbolt zaradi elektronov polni tudi pasivne naprave do 10 W, cena pa bo zaradi odsotnosti optike precej nižja. Računam, da bo tudi prihodnja optična različica vsebovala kovinski del samo za polnjenje.

Thunderbolt uporablja vmesnik PCI Express 2.0, prek katerega komunicira. Ima prepustnost do 16 Gb/s. PCI Express zdaj uporabljajo predvsem grafične kartice. Tako Thunderbolt postaja nekakšen zunanji PCI Express, v prihodnosti pa bi lahko pričakovali tudi zunanje grafične kartice, povezane prek novega Intelovega vmesnika.

Thunderbolt, vsaj kot ga predstavlja Apple, je v reviziji 1.1 kombiniran z mini DisplayPort in omogoča združljivost nazaj z njim. Torej, če povežete na primer Apple Cinema Display prek Thunderbolta, bo deloval normalno, tudi če Apple monitor še nima Thunderbolta.

Zelo zanimivo je, da je nov vmesnik dvokanalni in dvosmeren. Podatkovni tokovi lahko tako tečejo vzporedno, s čimer dosežemo skupni prenos podatkov do 40 Gb/s, vendar s tem, da je največja hitrost enega kanala v eno smer še vedno 10 Gb/s. Za kaj je torej dobro? Na primer, lahko izmenjujete podatke med dvema napravama hkrati z najvišjo možno hitrostjo, medtem ko pošiljate sliko na zunanji monitor.

Poleg tega je Thunderbolt sposoben tako imenovanega "daisy chaininga", ki je metoda veriženja naprav. Na ta način lahko serijsko povežete do 6 naprav z vrati Thunderbolt, ki bodo delovale kot vhodno/izhodne naprave, in do 2 monitorja z DisplayPort na koncu verige (pri dveh monitorjih bo to 5 naprav), kar ni treba imeti Thunderbolta. Poleg tega ima Thunderbolt minimalno zakasnitev (8 nanosekund) in zelo natančno sinhronizacijo prenosa, kar ni pomembno le za veriženje.

USB 3.0 morilec?

Thunderbolt najbolj ogroža USB 3.0, ki se še vedno počasi razvija. Novi USB ponuja hitrost prenosa do 5 Gb/s, kar je polovica zmogljivosti Thunderbolta. Toda tisto, kar USB ne ponuja, so stvari, kot so večkanalna komunikacija, veriženje in niti ne pričakujem uporabe za A/V kompozitni izhod. USB 3.0 je torej precej hitrejši brat prejšnje dvojne različice.

USB 3.0 lahko dodatno povežemo z matično ploščo prek PCI-e, Thunderbolt tega žal ne omogoča. Implementirati ga je treba neposredno na matično ploščo, zato vas moram razočarati, če ste razmišljali o dodajanju Thunderbolta v svoj računalnik. Lahko pa pričakujemo, da ga bodo Intel in sčasoma drugi proizvajalci osnovnih plošč začeli uvajati v nove izdelke.

Nedvomno je Thunderbolt neposredni tekmec novega USB-ja in med njima se bo odvijal hud boj. USB je že bil podoben boj s takrat novim vmesnikom FireWire. Do danes je FireWire postal manjšina, medtem ko je USB skoraj povsod. Čeprav je Firewire ponujal višjo hitrost prenosa, ga je oviralo plačljivo licenciranje, medtem ko je bila licenca USB brezplačna (razen posebne različice USB za visoke hitrosti). Vendar se je Thunderbolt naučil iz te napake in ne zahteva nobenih licenčnin od tretjih proizvajalcev.

Če torej Thunderbolt osvoji svoje mesto pod soncem, bo vprašanje, ali bo USB 3.0 sploh potreben. Združljivost z USB bo prek redukcije še vedno mogoča s Thunderboltom, sedanji USB 2.0 pa bo zadostoval za običajne prenose podatkov bliskovnih diskov. Novi USB bo torej imel težave in v nekaj letih ga bo Thunderbolt morda popolnoma izrinil. Poleg tega za Thunderboltom stojita 2 zelo močna igralca - Intel in Apple.

Za kaj bo to dobro?

Če lahko govorimo o današnjem času, potem se Thunderbolt v praksi ne uporablja, predvsem zaradi odsotnosti naprav s tem vmesnikom. Ni presenetljivo, Apple je bil prvi, ki je Thunderbolt ekskluzivno predstavil v svojih prenosnikih, še več, ekskluzivnost je zagotovljena več mesecev, vsaj kar zadeva integracijo na osnovne plošče.

Drugi proizvajalci pa se šele začenjajo spogledovati s Thunderboltom. Western Digital, Zagotovila a LaCie že napovedali proizvodnjo podatkovnih pomnilnikov in drugih naprav z novim Intelovim vmesnikom, pričakovati pa je, da bodo tudi drugi močni igralci kot npr. Seagate, Samsung, A-podatki in še več bo kmalu dodanih, saj bo le malokdo želel zamuditi novi val, na katerem lahko jezdi v priljubljenosti. Apple je postal nekakšen simbol gotovosti glede implementacije novih tehnologij in večina tehnologij, ki jih je uporabil, je čez nekaj časa postala skoraj mainstream, na čelu z originalnim USB.

Pričakujemo lahko, da bo Apple želel implementirati Thunderbolt v večino svojih izdelkov. Nova revizija Time Capsule je skoraj 100-odstotno gotova, tako kot novi iMac in drugi Apple računalniki, ki bodo predstavljeni v bližnji prihodnosti. Uvedbo lahko pričakujemo tudi za naprave iOS, kjer bi Thunderbolt zamenjal obstoječi dock priključek. Ne morem z gotovostjo trditi, da bo letos, bi pa dal roko v ogenj, da se mu iPad 3 in iPhone 6 ne bosta več izogibala.

Če bo Thunderboltu res uspel preboj med I/O naprave, potem lahko do konca leta pričakujemo poplavo izdelkov s tem vmesnikom. Thunderbolt je tako vsestranski, da lahko nadomesti vse starejše konektorje kot tudi sodobne vmesnike, kot so HDMI, DVI in DisplayPort, ne da bi trenil z očesom. Konec koncev ni razloga, da ne bi nadomestil klasičnega LAN-a. Vse je odvisno le od podpore proizvajalcev in njihovega zaupanja v novi vmesnik ter ne nazadnje od zaupanja strank.

Viri: Wikipedia, Intel.com

.