Zapri oglas

Pisalo se je leto 2006. Apple je bil zaposlen z razvojem projekta Purple, za katerega je vedela le peščica poznavalcev. Glavni direktor Cingularja, podjetja, ki je leto pozneje postalo del AT&T, Ralph de la Vega, je bil eden izmed njih. Prav on je omogočil dogovor med Appleom in Cingularjem za ekskluzivno distribucijo prihajajočega telefona. De la Vega je bil povezovalec Steva Jobsa pri podjetju Cingular Wireless, katerega misli so se obračale k revoluciji mobilne industrije.

Nekega dne je Steve Jobs vprašal de la Vego: »Kako narediti to napravo dober telefon? Ne mislim, kako narediti tipkovnico in podobne stvari. Mislim, da notranje komponente radijskega sprejemnika dobro delujejo.« Za te zadeve je imel AT&T priročnik na 1000 straneh, ki podrobno opisuje, kako naj proizvajalci telefonov zgradijo in optimizirajo radio za svoje omrežje. Steve je zahteval ta priročnik v elektronski obliki po elektronski pošti.

30 sekund po tem, ko je de la Vega poslal e-pošto, ga pokliče Steve Jobs: »Hej, kaj za …? Kaj bi moralo biti? Poslali ste mi ta ogromen dokument in prvih sto strani govori o standardni tipkovnici!'. De la Vega se je zasmejal in Jobsu odgovoril: »Oprosti, Steve, nismo dali prvih 100 strani. Ne veljajo zate.” Steve je samo odgovoril "V redu" in odložil.

Ralph de la Vega je bil edini v Cingularju, ki je približno vedel, kako bo izgledal novi iPhone, in je moral podpisati pogodbo o nerazkritju, ki mu je prepovedovala razkriti kar koli drugim zaposlenim v podjetju, niti upravni odbor ni imel pojma kaj bi iPhone dejansko bil in so ga videli šele po podpisu pogodbe z Applom. De la Vega jim je lahko podal le splošne informacije, med katerimi zagotovo ni bila tista o velikem kapacitivnem zaslonu na dotik. Ko je beseda nanesla na Cingularjevega glavnega tehnološkega direktorja, je nemudoma poklical de la Vego in ga označil za norca, ker se je tako predal Applu. Pomiril ga je z besedami: "Verjemite mi, ta telefon ne potrebuje prvih 100 strani."

Zaupanje je igralo ključno vlogo v tem partnerstvu. AT&T je bil največji ameriški operater, a se je soočal s številnimi težavami, kot je upad dobička od domačih telefonov, ki so do takrat zagotavljali večino denarnega toka. Istočasno mu je bil za petami drugi največji operater Verizon, AT&T pa si ni mogel privoščiti prevelikega tveganja. Kljub temu je podjetje stavilo na Apple. Prvič v zgodovini proizvajalec telefona ni bil podvržen diktatu operaterja in mu ni bilo treba prilagajati videza in funkcionalnosti njegovim željam. Nasprotno, podjetje apple je samo narekovalo pogoje in celo pobiralo desetine za uporabo tarife s strani uporabnikov.

"Ljudem sem govoril, da ne stavite na napravo, stavite na Steva Jobsa," pravi Randalph Stephenson, izvršni direktor AT&T, ki je prevzel Cingular Wireless v času, ko je Steve Jobs prvič svetu predstavil iPhone. Takrat so se tudi pri AT&T začele temeljite spremembe v delovanju podjetja. IPhone je sprožil zanimanje Američanov za mobilne podatke, kar je povzročilo tako prezasedenost omrežja v večjih mestih kot potrebo po naložbah v izgradnjo omrežja in pridobivanje radijskega spektra. Od leta 2007 je podjetje na ta način vložilo več kot 115 milijard ameriških dolarjev. Od istega datuma se vsako leto podvoji tudi količina prenosov. Stephenson tej preobrazbi dodaja:

»Posel za iPhone je spremenil vse. Spremenilo je našo razporeditev kapitala. Spremenil je način razmišljanja o spektru. Spremenil je naš način razmišljanja o gradnji in načrtovanju mobilnih omrežij. Ideja, da bi bilo 40 antenskih stolpov dovolj, se je nenadoma sprevrgla v idejo, da bi morali to število pomnožiti.«

Vir: Forbes.com
.