Michal Marek Poročilo Amnesty International je pokazala, da je eden od dobaviteljev številnih velikih tehnoloških podjetij, med njimi Apple, Microsoft, Sony, Samsung ter na primer Daimler in Volkswagen, uporabljal otroško delo. V Demokratični republiki Kongo so otroci sodelovali pri izkopavanju kobalta, ki so ga nato uporabili za proizvodnjo Li-Ion baterij. Te so nato uporabili v izdelkih teh velikih blagovnih znamk.
Preden pridobljeni kobalt pride do omenjenih tehnoloških velikanov, prepotuje dolgo pot. Kobalt, ki ga izkopljejo otroci, najprej kupijo lokalni trgovci, ki ga preprodajo rudarskemu podjetju Congo Dongfang Mining. Slednji je podružnica kitajskega podjetja Zhejiang Huayou Cobalt Ltd, sicer Huayou Cobalt. To podjetje predeluje kobalt in ga prodaja trem različnim proizvajalcem baterijskih komponent. To so Toda Hunan Shanshen New Material, Tianjin Bamo Technology in L&F Materal. Sestavne dele baterij kupijo proizvajalci baterij, ki nato končne baterije prodajo podjetjem, kot sta Apple ali Samsung.
A po besedah Marka Dummetta iz Amnesty International to teh podjetij ne opravičuje in bi morali vsi, ki imajo koristi od tako pridobljenega kobalta, aktivno sodelovati pri reševanju neljube situacije. Za tako velika podjetja ne bi smel biti problem pomagati tem otrokom.
»Otroci so Amnesty International povedali, da so delali do 12 ur na dan v rudnikih in prenašali težka bremena, da so zaslužili od enega do dveh dolarjev na dan. Leta 2014 je po podatkih UNICEF-a okoli 40 otrok delalo v rudnikih v Demokratični republiki Kongo, mnogi med njimi so kopali kobalt.
Preiskava Amnesty International temelji na intervjujih s 87 ljudmi, ki so delali v inkriminiranih rudnikih kobalta. Med temi ljudmi je bilo sedemnajst otrok, starih od 9 do 17 let. Preiskovalcem je uspelo pridobiti slikovno gradivo, ki prikazuje nevarne razmere v rudnikih, v katerih delajo delavci, pogosto brez osnovne zaščitne opreme.
Otroci so običajno delali na površinah, nosili težka bremena in redno rokovali z nevarnimi kemikalijami v prašnem okolju. Dolgotrajna izpostavljenost kobaltovemu prahu dokazano povzroča pljučne bolezni s smrtnimi posledicami.
Po podatkih Amnesty International trg kobalta ni na noben način reguliran in v ZDA za razliko od kongovskega zlata, kositra in volframa niti ni uvrščen med "tvegane" materiale. Demokratična republika Kongo predstavlja vsaj polovico svetovne proizvodnje kobalta.
Apple, ki je že začel preiskavo celotne situacije, je za BBC izjavil naslednje: "Nikoli ne toleriramo otroškega dela v naši dobavni verigi in smo ponosni, da vodimo industrijo z izvajanjem varnostnih in varnostnih ukrepov."
Družba je še opozorila, da izvaja stroge kontrole in je vsak dobavitelj, ki uporablja otroško delo, dolžan delavcu zagotoviti varno vrnitev domov, plačati izobraževanje, nadaljevati izplačevanje trenutne plače in delavcu ponuditi zaposlitev, ko doseže zahtevano starost. Poleg tega naj bi Apple pozorno spremljal tudi ceno, po kateri se prodaja kobalt.
Ta primer ni prvič, da je bila razkrita uporaba otroškega dela v Applovi dobavni verigi. Leta 2013 je podjetje sporočilo, da je prekinilo sodelovanje z enim od svojih kitajskih dobaviteljev, ko je odkrilo primere zaposlovanja otrok. Istega leta je Apple ustanovil poseben nadzorni organ na akademski osnovi, ki od takrat naprej pomaga imenovanemu programu. Odgovornost dobavitelja. To zagotavlja, da vse komponente, ki jih kupi Apple, prihajajo z varnih delovnih mest.
Eno oko najbrž ni ostalo suho. Ok, bom napisal ta komentar, razbil telefon s kladivom in šel v gozd nabirat lubje. Nekdo mora začeti. Po drugi strani pa so telefoni tisto, kar je dal "Kongo otrokom prijazno". Iz leta v leto, model za modelom, svetilka postaja vse manjša. Če bodo telefoni brez baterij debeli 1 mm, se bodo otroci v Kongu končno lahko veselo igrali. Potrebujemo otroke vojake, ki so njihova najljubša nacionalna igra.