Ondrej Holzman Tekoči sodni postopek, v katerem se Apple sooča s skupinsko tožbo zaradi škodovanja uporabnikom in konkurentom s svojim iPodom in zaščito DRM v iTunesu, se lahko zelo nepričakovano obrne. Applovi odvetniki so se zdaj spraševali, ali v primeru sploh obstajajo tožniki. Če bi njunemu ugovoru ugodili, bi lahko bila celotna zadeva končana.
Čeprav sta vodilna Applova vodja, šef iTunes Eddy Cue in direktor marketinga Phil Schiller, v četrtek več ur pričala pred sodiščem, bi se lahko polnočno pismo, ki so ga Applovi odvetniki poslali sodniku Rogersu, na koncu izkazalo za veliko pomembnejše. Po njihovem mnenju iPod v lasti Marianne Rosen iz New Jerseyja, ene od dveh imenovanih tožnikov, ne spada v časovno obdobje, ki ga pokriva celoten primer.
Apple je obtožen uporabe zaščitnega sistema DRM, imenovanega Fairplay, v iTunesu za blokiranje glasbe, kupljene v konkurenčnih trgovinah, ki je potem ni bilo mogoče predvajati na iPodu. Tožniki zahtevajo odškodnino za lastnike iPodov, kupljenih med septembrom 2006 in marcem 2009, kar bi lahko bil velik kamen spotike.
[do action=”quote”]Skrbi me, da morda nimam obtoževalca.[/do]
V zgoraj omenjenem pismu Apple trdi, da je preveril serijsko številko iPod toucha, ki ga je kupila gospa Rosen, in ugotovil, da je bil kupljen julija 2009, nekaj mesecev zunaj zadevnega obdobja v zadevi. Applovi odvetniki so tudi povedali, da ne morejo preveriti nakupov drugih iPodov, za katere Rosen trdi, da jih je kupil; na primer iPod nano bi moral biti kupljen že jeseni 2007. Zato od nasprotne stranke zahtevajo takojšnjo predložitev dokazil o teh nakupih.
Težava je tudi z drugo tožnico, Melanie Tucker iz Severne Karoline, za katere nakupe Applovi odvetniki prav tako želijo dokaze, saj so odkrili, da je bil njen iPod touch kupljen avgusta 2010, spet izven določenega časovnega obdobja. Gospa Tucker je izjavila, da je iPod kupila aprila 2005, vendar jih je imela več.
Tudi sodnica Yvonne Rogers je izrazila zaskrbljenost zaradi na novo predstavljenih dejstev, ki še niso potrjena, saj se tožnik še ni odzval. »Skrbi me, da mi ni treba imeti tožilca. To je problem,« je priznala in dejala, da bo zadevo raziskala neodvisno, a želi, da obe strani hitro rešita težavo. Če se res ne bi oglasil noben tožnik, bi lahko celoten primer opustil.
Eddy Cue: Sistema ni bilo mogoče odpreti drugim
Glede na to, kar sta povedala do zdaj, oba tožnika ne bi smela imeti samo enega iPoda, zato je možno, da bo Applova pritožba na koncu neuspešna. Pričanje Eddyja Cueja s Philom Schillerjem bo morda igralo pomembno vlogo, če se bo primer nadaljeval.
Prvi, ki stoji za gradnjo vseh Applovih trgovin za glasbo, knjige in aplikacije, je skušal razložiti, zakaj je kalifornijsko podjetje ustvarilo lastno zaščito (DRM), imenovano Fairplay, in tudi, zakaj drugim ni dovolilo uporabe. Po navedbah tožnikov je to povzročilo, da so bili uporabniki zaprti v Applov ekosistem in da konkurenčni prodajalci niso mogli prenesti njihove glasbe na iPode.
[do action=”citation”]Že od začetka smo želeli licencirati DRM, vendar ni bilo mogoče.[/do]
Vendar pa je vodja iTunes in Applovih drugih spletnih storitev, Eddy Cue, dejal, da je bila to zahteva založb za zaščito glasbe in da Apple izvaja naknadne spremembe za povečanje varnosti svojega sistema. Pri Applu jim DRM ni bil ravno všeč, a so ga morali uvesti, da bi v iTunes privabili založbe, ki so takrat skupaj obvladovale 80 odstotkov glasbenega trga.
Po preučitvi vseh možnosti se je Apple odločil ustvariti lasten zaščitni sistem Fairplay, ki so ga prvotno želeli licencirati drugim podjetjem, vendar je Cue dejal, da to na koncu ni bilo mogoče. »Od začetka smo želeli licencirati DRM, ker smo mislili, da je to prava stvar in da bi lahko zaradi tega hitreje rasli, a na koncu nismo našli načina, da bi delovalo zanesljivo,« je dejal Cue, ki pri Applu dela od leta 1989.
Razsodba senata osmih sodnikov bo v veliki meri odvisna tudi od tega, kako se bo odločil za posodobitve iTunes 7.0 in 7.4 – ali je šlo predvsem za izboljšave izdelkov ali strateške spremembe za blokiranje konkurence, kar so Appleovi odvetniki že priznali, da je bil eden od učinkov, čeprav očitno ne glavni. Po besedah Cueja je Apple spreminjal svoj sistem, ki nato ne bi sprejemal vsebin od koder koli, razen iz iTunesa, iz enega samega razloga: varnost in vse pogostejši poskusi vdora v iPode in iTunes.
"Če bi prišlo do vdora, bi se morali s tem ukvarjati v določenem časovnem okviru, ker bi se drugače pobrali in odšli z vso svojo glasbo," je dejal Cue, ki se je skliceval na varnostne pogodbe z založbami. . Apple takrat še ni bil tako velik igralec, zato je bilo ohranjanje vseh pogodbenih založb ključnega pomena za kasnejši uspeh. Takoj ko je Apple izvedel za poskuse hekerjev, so to ocenili kot veliko grožnjo.
Če bi Apple več trgovinam in napravam dovolil dostop do svojega sistema, bi se vse zrušilo in povzročilo težave tako za Apple kot za uporabnike. »Ne bi šlo. Integracija, ki smo jo ustvarili med tremi izdelki (iTunes, iPod in glasbena trgovina – ur.), bi propadla. Ni bilo možnosti, da bi to naredili tako uspešno, kot smo ga imeli,« je pojasnil Cue.
Phil Schiller: Microsoftu z odprtim dostopom ni uspelo
Vodja marketinga Phil Schiller je govoril v podobnem duhu kot Eddy Cue. Spomnil je, da je Microsoft poskušal uporabiti nasprotno metodo z zaščito glasbe, vendar njegov poskus sploh ni uspel. Microsoft je svoj zaščitni sistem najprej poskušal licencirati drugim podjetjem, ko pa je leta 2006 predstavil predvajalnik glasbe Zune, je uporabil enako taktiko kot Apple.
IPod je bil narejen tako, da deluje samo z eno programsko opremo za upravljanje, iTunes. Po Schillerju je samo to zagotovilo njegovo nemoteno sodelovanje s programsko opremo in glasbenim poslom. "Če bi obstajalo več programov za upravljanje, ki poskušajo narediti isto stvar, bi bilo tako, kot da bi imeli v avtu dva volana," je dejal Schiller.
Še en visoki predstavnik Appla, ki bi se moral pojaviti na zagovoru, je pokojni Steve Jobs, ki pa mu je pred smrtjo leta 2011 uspelo predati zagovor, ki je bil posnet.
Če bi Apple tožbo izgubil, tožniki zahtevajo 350 milijonov dolarjev odškodnine, ki bi se zaradi protimonopolnih zakonov lahko potrojila. Zadeva naj bi trajala še šest dni, nato se bo sestala porota.
Če imam restavracijo, ali moram vsem omogočiti, da tam jedo svojo hrano?
Ali lahko temnopolti potniki zakonito potujejo na letalu?
Nehvaležne barabe!
Kakšna ključavnica v ekosistemu??
Če je nekdo lahko kupil iPod, potem je verjetno lahko kupil katerega koli drugega predvajalnika.
Ja, razumem, kupili so iPod za 40 $ in hočejo 80 $ nazaj ter še naprej uporabljajo Applovo storitev.
Naj raje plačajo Appleu kazen in vrnejo vse naprave za to drznost!
Ne, ampak če nekdo kupi hrano v vrečki v trgovini, bi moral imeti možnost kupiti drugo hrano v tej vrečki v drugi trgovini.
Torej, ali mislite, da je dobro nadaljevati s farso "nimamo svojega brskalnika v Win-u, razdelili bomo Google itd..." res moramo voditi za roko in ko kupimo napravo, ne bo spoštoval svojih nastavitev, ekosistema itd.? bodo droidi čez eno leto tožili apple, ker njihove aplikacije ne delajo na ios ali bomo mi tožili droide, ker ne delajo iz trgovine z aplikacijami? Nekoč sem kupil predvajalnik od Sonyja... znal je delati njihov slavni format in nič drugega... vse zaščiteno kdo ve kako itd... ampak vedel sem v kaj se spuščam...
Razlika je v odprtem formatu mp3, v katerega bo nekdo prikrito dal zaščito. Seveda je treba ljudi voditi za roko, saj drugače bi bilo bolje imeti v žepu obilico mp3 predvajalnikov, kot si želi 2ts zgoraj. Zakaj je Apple preklical drm? Ker se ne bi zoperstavil konkurenci, ki je drm ni imel, seveda pa se od začetka, ko je pridobil prednost, ni bal s tem slogom zadušiti konkurence, o čemer pričajo njegovi zaposleni sami.
Vse, kar moram storiti, je vprašati, pa kaj? Ali so kupci vedeli, da imajo ipodi DRM, sin mi je povedal, da sumim, da ga ima tudi ATRAC (nisem prepričan)? ja Torej so apple, microsoft google itd... toženi, ker so svoj izdelek postavili tako, da ima konkurenčno prednost? Kaj točno je bila DRM prednost za Apple? Da glasbe niso mogli odnesti drugam?
To je samo jok neuspehov ... nič drugega.
Nihče vam ne preprečuje, da bi v torbi nosili obilico mp3 predvajalnikov.
Fantje, primerjava nakupovalne vrečke in iPoda je res močna. Predvidevam, da že imate volilno pravico. No, to je res super!
Ena stvar je popolnoma enaka vam, inkvizitorjem vseh zakonov. Izmišljujete si kakršno koli demagogijo, da nekako "posvetite" svoje iluzije.
Oglejte si ta primer o nakupovalni vrečki.
Zdi se mi kot klasična tožba požrešnega Američana, ki poje 20 Big Macov na dan, ne telovadi, se zredi za 200 kg in toži McDonalds, da se zredi. Ženska kupi iPod, ki tako kot deluje, ne more predvajati glasbe, kupljene drugje, in kaj počne? Kupi še več iPodov. Čez pet let bo tožil Apple. Normalen človek bi bil sram sramu, če bi s tem stopil v javnost, ampak ne v Ameriki. Všeč mi je Amerika, ampak ne razumem teh stvari. Prav tako na svoj iPhone ne bom namestil iger, kupljenih v Googlu Play. Programov, kupljenih za Windows, ne bom namestil na Mac. Na primer, kje je problem. Hočem odprt sistem, ne grem k Applu. Tako kot se mi zdi absurdno prisiliti Microsoft, da izbere brskalnik. Tupec še vedno misli, da se njegov brskalnik imenuje Seznam, zakaj pa ne.
res :D