Jiří Filip Zgornje meje cen energentov zagotovo vzbujajo veliko zanimanja. Ali gre vlada v pravo smer, kakšna so tveganja predlogov in kakšne učinke lahko pričakujejo delničarji CEZ, odgovarja analitik XTB Jiří Tyleček.
V zadnjih dneh je češka vlada določila omejitve cen elektrike in plina. Se vam zdi to korak v pravo smer?
Ukrepi gredo vsekakor v pravo smer. V kriznih časih je treba podpreti gospodinjstva in podjetja, prebivalstvo pa osvoboditi strahu pred prihodnostjo. Na žalost še vedno ni določene oblike podpore. Za sprejem paketa sprememb je treba spremeniti še zakonodajo.
Zgornje meje cen za elektriko in plin pa pomenijo tudi bianco ček v državno blagajno. Se ne bojite visoke zadolženosti?
Vsekakor drži, da bi morala država, če bi se razmere na energetskem trgu umirile, odstopiti od subvencij. Izkušnje kažejo, da je ukinjanje nadomestil politično zelo občutljivo in res je, bojim se, da ne bomo še leta zašli v visoke proračunske primanjkljaje.
Številni ekonomisti tudi opozarjajo, da lahko vsaka zgornja meja cen sproži nevarno situacijo nenadnega pomanjkanja določenega izdelka. Ali so ti pomisleki upravičeni in ali bi lahko ta ukrep prinesel druga tveganja?
Zgornje meje cen so netržni ukrepi, ki imajo pogosto visoke stroške. Kratkoročno je njegova uvedba lahko koristna v ekstremnih situacijah, dolgoročno pa je pot v pekel. Zgornja meja lahko krizo podaljša, na koncu celo poslabša. Vlada mora biti zelo previdna.
Koliko lahko omejitev cene elektrike vpliva na gospodarstvo in delnice CEZ?
To je dobro vprašanje in na žalost še ni jasnega odgovora. Še vedno ni gotovo, kako veliko molzno kravo bo država naredila iz České Budějovice. Po zadnjih dokumentih naj bi evropska rešitev za zgornjo mejo cen za proizvajalce pomenila tudi onemogočanje uvedbe dodatne obdavčitve, tako imenovanega davka na nepričakovane prihodke. Zgornja meja 180 €/MWh za električno energijo, proizvedeno brez plina, je še vedno precej višja od tiste, za katero je družba prodala elektriko letos in prihodnje leto. Negotova je tudi letošnja retroaktivna obdavčitev. A če povzamemo, zaenkrat kaže, da bo vpliv na finance podjetja verjetno manjši od pričakovanega. Toda dokler ni vse črno-belo, ni gotovosti.
Ali torej menite, da lahko cena delnice CEZ še deluje kot takšna alternativa splošni energetski rasti?
Na žalost so delnice Čeza v zadnjih mesecih močno utrpele škodo zaradi negotovosti okoli državnih posegov v energetiko. Sam sem se pred rastjo cen energentov jeseni lani zavaroval z delnicami ČEZ. Čeprav mi ni šlo tako slabo kot kmetom na chlumki, si upam trditi, da bi bila brez prihajajoče uredbe njihova trenutna vrednost več deset odstotkov višja. V prihajajočem spletna oddaja na temo energetske krize Goste bi vprašal, ali je še smiselno imeti delnice ČEZ ali bi se jih bilo bolje znebiti.
Kako se lahko razvijejo razmere v prihajajoči zimi?
Verjamem, da se bomo izognili kritičnemu scenariju množičnega zaprtja industrije, tudi če bo propadov podjetij več. Uspelo nam bo prebroditi krizo, vendar bomo še naprej plačevali visoke zneske za energijo, bodisi na računih dobaviteljev bodisi s povečevanjem primanjkljaja državnega proračuna.
Jiří Tyleček, analitik XTB
Ljubitelj finančnih trgov je postal med študijem na univerzi, ko je sklenil prve posle na borzi. Po več delovnih izkušnjah je začel delati kot analitik finančnega trga pri XTB, s poudarkom na trgovanju z blagom, na čelu z nafto in zlatom. V nekaj letih je svoje interese razširil na centralno bančništvo. V Energijo je prišel prek delnic ČEZ-a. Njegovo trenutno delo vključuje temeljno analizo valutnih parov, surovin, delnic in delniških indeksov. Intelektualno se je prelevil iz trdnega zagovornika prostega trga v odločnega liberalca.
