Ondrej Holzman Ena srednja šola v grofiji Laois na Irskem je zašla v velike težave, ko se je letos odločila zamenjati papirnate učbenike s tablicami HP ElitePad. Toda poskus nikakor ni uspel in ravnatelj šole je moral po nekaj tednih priznati, da je "to popolna katastrofa."
Študenti Mountrath Community School letos naj bi doživeli velike spremembe. Namesto klasičnih papirnatih učbenikov so kupili tablice HP ElitePad z Windows 8, ki naj bi postale njihov glavni šolski pripomoček. Študent je za eno takšno tablico odštel 15 tisoč kron. Starši so imeli možnost vzeti aparat na obroke.
Vse je izgledalo dobro, dokler ni prišla prava obremenitev, saj HP-jeve tablice tega niso zmogle. Učencem se niso hoteli vklopiti ali pa so se izklopili sami, okvara strojnih komponent pa ni bila izjema. Vse to se je zgodilo z ustanovo, ki je bila po besedah ravnatelja Margina Gleesona podvržena osemnajstmesečnemu testiranju, ko je šola iskala idealnega kandidata.
A ko je videl, kako se je izkazal eksperiment z ElitePadom, ki ga je opisal kot "napravo, ki je pravzaprav računalnik v obliki tablice, študentom pa ponuja urejevalnik besedil in dovolj pomnilnika", ni bil presenečen. "HP ElitePad se je izkazal za popolno katastrofo," je zapisal v opravičilnem pismu staršem, v katerem je obljubil, da se bo vrnil k papirnatim učbenikom na stroške šole.
Šola bo zdaj težavo reševala s predstavniki HP, sploh pa ni jasno, kdaj se bodo dokončno vrnili k elektronskim učbenikom. Po tako negativni izkušnji bo to zanjo zelo pereča tema, druga taka težava se ne more ponoviti.
Nima smisla ne verjeti direktorju Gleesonu, da so bili meseci testiranja vseh možnih izdelkov, saj je to standardna praksa. Še več, če v Mountrath Community School različne variante so poskušali le leto in pol, lahko štejemo, da gre za hiter proces. Običajno so izobraževalne ustanove veliko bolj zadržane in že več let preizkušajo uvedbe tabličnih računalnikov, da bi ugotovile, kako opisovanje iz svojih pridobljenih izkušenj Elia Freedman.
Začne se z učitelji, ki pregledajo razpoložljive aplikacije in ocenijo, ali bo elektronski pripomoček koristen. V naslednjem letu bodo tablice nameščene v izbranem razredu in če bo ta poskus ocenjen kot uspešen, bo šola začela zbirati sredstva za nakup dodatnih izdelkov, ki jih bodo lahko v naslednjem letu razdelili po šoli.
Tako bi lahko približno izgledala uporaba tabličnih računalnikov za pouk na posameznih šolah. Čeprav Freedman opisuje ameriški šolski sistem, ni razloga, da bi mislili, da se vprašanje tabličnih računalnikov v izobraževanju v Evropi obravnava drugače. Navsezadnje češki primer je dovolj zgovoren.
[do action=”citation”]Apple ima vse predpogoje, da s svojimi tablicami v nekaj letih prevladuje v šolskih ustanovah vseh vrst.[/do]
Za HP in Microsoft lahko irski fiasko pomeni velik udarec v času, ko se izobraževalne ustanove po svetu z večjimi ali manjšimi koraki pripravljajo na prehod na tako imenovano e-izobraževanje. Po drugi strani pa ima od tega lahko korist Apple, ki svoj iPad na veliko potiska v šolske klopi, ko denimo s posameznimi institucijami podpisuje velike pogodbe za ugodnejše dobave tablic apple.
To je tudi razlog, da je tudi po letošnji predstavitvi novih iPadov v ponudbi ohranil dve leti in pol starega iPada 2. Mnogi so nejeverno zmajevali z glavo, še posebej, ko je cena iPad 2 je ostal pri 10 kron (399 $), a kot pojasnjuje Freedman, ta naprava morda ne bo več všeč povprečnemu kupcu, vendar je za šole ključnega pomena, da je še naprej na voljo. Apple se tega očitno zelo dobro zaveda.
Če šola že več let preizkuša izvedbo elementa, ki še ni bil preizkušen pri pouku, ni možno, da bi testiranje potekalo z več napravami. Vodstvo šole mora biti prepričano, da bo tisto, kar se je v prvem letniku začelo testirati ter preverila funkcionalnost in uporabnost opreme, prišlo tudi v roke dijakov. Da bi se izognili podobnemu scenariju kot na Irskem, je treba vsa tveganja čim bolj zmanjšati. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost za stabilnost in kontinuiteto samega poučevanja ter finančne težave.
Apple ponuja šolam gotovost z iPadom 2. Medtem ko leto za letom izda nove generacije za množice, šolam še naprej pošilja starejše iPad 2s, ki so preizkušeni in se lahko šola nanje XNUMX-odstotno zanese. Tudi pri tem imajo v Cupertinu ogromno prednost pred konkurenco. Ne le v neskončni ponudbi izobraževalnih aplikacij v trgovini App Store, orodij za ustvarjanje učbenikov in drugih pripomočkov za učitelje in učence.
Trenutno ima Apple vse predpogoje, da v nekaj letih s svojimi tablicami prevladuje v šolskih ustanovah vseh vrst. Če podjetje ne nastopi na trgu z izdelkom, ki zagotavlja podobno stabilnost in zanesljivost, bo težko konkuriralo. Naj bo trenutni primer Hewlett-Packard jasen dokaz.
Prepir s šolami se mi zdi še vedno neumen. Tudi iPad4 je preizkušena naprava in za ta denar bo s svojo zmogljivostjo v šolah zdržal veliko dlje. To preprosto nima smisla. Nihče mi ne bo rekel, da Applova požrešnost ni edini dejavnik. Nisem taka ovca, da bi pustila to pokukati ;-)
Tudi meni se zdi bedarija...mogoče pa prodaja tiste ipade za šole za 6000 tisočakov :-) in ga drži na jedilniku samo zato, da pokaže šolam, kako poceni bi bilo, če bi se prijavili za 4 leta in 100 tablic, na primer :-)
Mogoče bi, če ne bi bili tako zaslepljeni in bi zadevi posvetili malo pozornosti, vedeli, da šola ne kupuje le tablic, ampak tudi škatle za njihovo shranjevanje, napajanje in centralno sinhronizacijo. Takšna škatlica za 20 ipadov stane okoli 60 tisočakov. Največja težava je menjava konektorja po iPadu 2. Ponovni nakup teh omaric, ki so opremljene s starimi konektorji, je precej drag. Ti stari iPadi morajo biti na voljo za zamenjavo, ko se pokvarijo. To vidite zelo z vidika končnega uporabnika.
Seveda Apple to počne pametno, saj tako kot drugi veliki igralci zelo dobro ve, da če da iPad 2, ki ga sicer težko prodaja, šolam po nižji ceni, bodo učenci prej ali slej tekli. (prek staršev) v trgovino po svoj novi iPad. Poleg tega je večina ljudi lenih, da bi se naučili novih stvari, zato je argument, da bom kupil iPad, ker se mi ne bo treba znova učiti, kaj nadzorovati in kako delati. In v Pages bodo pisali tudi domače naloge. Osebno menim, da je za otroka boljša velika tablica s pisalom – po drugi strani pa je najpomembnejši učitelj.
Preprosto povedano... tablice so na prvi pogled odlična in praktična rešitev. Je pa to precej drago za vsako šolo kjerkoli na svetu... nakup tablice je eno, a z roko v roki je treba razširiti tudi infrastrukturo šole, povečati Wi-Fi povezave, najti polnilne postaje , morajo biti uporabniki usposobljeni.
In koliko časa dejansko zdrži takšna tablica pri otrocih? 2 leti? Tri? štiri? To pomeni najmanj dve napravi na učenca za osnovno šolo in eno za srednjo šolo. Ampak to pomeni tudi 13 let delovanja na eni platformi ... kar ne vem, dandanes se vse zelo hitro spremeni.
Kdo bo zakonito lastnik tablic? Šola? starši? Učenci? Bodo morali za to doplačati? Kdo jih bo zaračunal? Kaj pa, če ga učenec pozabi ali ga pozabi napolniti? Bo šola imela nadomestnega?
No, ta novica je res smešna :-) "Apple ima vse predpogoje, da s svojimi tablicami čez nekaj let prevladuje v šolskih ustanovah vseh vrst."
Po mojem mnenju je bolj smiselna rešitev virtualiziran OS ali aplikacija, dostopna v šoli, na primer na tankem odjemalcu in doma s katere koli naprave prek GW. Na primer. Citrix, izdelki od MS, Parallels, vmware... verjetno bi se našlo tudi kaj od odprte kode. V službi sem tako dober in vseeno mi je, kje sem, povsod imam svoje namizje in sem se ga navadil. Seveda zahteva strokovno montažo.. kar je poguba skoraj povsod..