Filip Novotny Osnovnošolska učilnica, v kateri tiskani učbeniki nimajo več mesta, temveč ima vsak učenec pred seboj tablico ali računalnik z vsem interaktivnim gradivom, ki bi ga lahko zanimalo. To je vizija, o kateri se veliko govori, šole in učenci bi jo pozdravili, v tujini počasi postaja realnost, v češkem izobraževalnem sistemu pa še ni implementirana. Zakaj?
To vprašanje si je zastavil projekt Flexibook 1:1 založbe Fraus. Podjetje, ki se je med prvimi odločilo (z različno uspešnostjo in kakovostjo) izdajati učbenike v interaktivni obliki, je s pomočjo komercialnih in državnih partnerjev eno leto testiralo uvedbo tablic v 16 šolah.
V projektu je sodelovalo 528 učencev in 65 učiteljev drugih razredov osnovnih šol in večletnih gimnazij. Namesto klasičnih učbenikov so učenci prejeli iPade z učbeniki, dopolnjenimi z animacijami, grafi, videom, zvokom in povezavami do dodatnih spletnih strani. Matematiko, češčino in zgodovino so poučevali s tablicami.
In kot je ugotovila spremljajoča raziskava Nacionalnega inštituta za šolstvo, lahko iPad resnično pomaga pri poučevanju. V pilotnem programu je znal dijake navdušiti tudi za predmet na tako slabem glasu, kot je češčina. Dijaki so tablice pred uporabo ocenili z oceno 2,4. Po koncu projekta so mu dali bistveno boljšo oceno 1,5. Hkrati so učitelji tudi ljubitelji sodobnih tehnologij, kar 75 % udeležencev se ne želi več vrniti k tiskanim učbenikom in bi jih priporočili svojim kolegom.
Kaže, da je volja na strani učencev in učiteljev, ravnatelji šol so projekt samoiniciativno financirali in raziskava je pokazala pozitivne rezultate. Torej v čem je problem? Po besedah založnika Jiříja Frausa so tudi same šole v zmedi glede uvajanja sodobnih tehnologij v izobraževanje. Manjkajo koncept projektnega financiranja, usposabljanje učiteljev in tehnično znanje.
Trenutno na primer ni jasno, ali naj nove učne pripomočke plača država, ustanovitelj, šola ali starši. "Denar smo dobili iz evropskih skladov, ostalo je plačal naš ustanovitelj, torej mesto," je povedala ravnateljica ene od sodelujočih šol. Financiranje je nato treba skrbno urejati individualno, šole pa so tako de facto kaznovane za svoja prizadevanja za inovativnost.
V šolah izven mest je lahko tudi tako na videz očitna stvar, kot je uvedba interneta v razrede, pogosto problem. Po razočaranju nad šlampastim internetom za šole se ni kaj čuditi. Javna skrivnost je, da je bil projekt INDOŠ pravzaprav le predor domačega IT podjetja, ki je namesto pričakovanih koristi prinesel kup težav in se skoraj ne uporablja več. Po tem poskusu so nekatere šole same poskrbele za uvedbo interneta, druge pa so se moderni tehnologiji popolnoma zgražale.
Predvsem politično bo torej vprašanje, ali bo v prihodnjih letih mogoče vzpostaviti celovit sistem, ki bi šolam omogočal (ali čez čas zavezoval) preprosto in smiselno uporabo tablic in računalnikov pri poučevanju. Poleg razjasnitve financiranja je treba razčistiti postopek odobritve elektronskih učbenikov, pomemben pa bo tudi naval učiteljev. "S tem se je treba več ukvarjati že na pedagoških fakultetah," je povedal direktor za področje izobraževanja na ministrstvu za izobraževanje Petr Bannert. Ob tem pa dodaja, da bi uveljavitev pričakoval šele okoli leta 2019. Ali celo 2023.
Malo nenavadno je, da je v nekaterih tujih šolah šlo veliko hitreje in programi 1 na 1 že normalno delujejo. Pa ne le v državah, kot sta ZDA ali Danska, tudi v južnoameriškem Urugvaju, na primer. Žal so v državi politične prioritete drugje kot v šolstvu.
Vsi si to predstavljate kot Hurvínekovo vojno. Zgolj nadomeščanje učbenikov s tablicami nima splošnega pomena. Koncept tako imenovanega pametnega učenja v polni obliki je veliko bolj kompleksen in dražji. Ne gre le za nakup tabličnih računalnikov in nalaganje učbenikov nanje v interaktivni obliki. Predvsem učitelj mora imeti tablico/prenosnik s kakšno učiteljsko aplikacijo, preko katere je mogoče nadzorovati učenčeve tablice, nanje pretakati videe, nalagati dokumente in potrebna učna gradiva. Nujna je tudi zamenjava klasične table in krede z elektronsko »pametno tablo«. Za vse to morate imeti 100% internetno povezavo, hitro linijo, ki bi prenesla povezavo več deset/sto otrok naenkrat, da imate svoj podatkovni center (omrežje, strežniki, shranjevanje). Vse to nekaj stane, šole pa za to nimajo denarja. Poleg tega se vsekakor ne splača, da vsaka šola naredi svojo rešitev/projekt. To mora biti nekoliko širše, da se splača. Nenazadnje obstaja še en velik problem in to so učitelji sami. Velik del jih je relativno "starejših" in ne poznajo sodobne tehnologije (imeti moraš trenerje, ki jih bodo vsega naučili, in ljudi, ki bodo na voljo, če kaj ne bo šlo).
To je le majhen primer tega, kar je potrebno, da bo delovalo, kot bi moralo in kot je v resnici namenjeno. Tvoj članek je precej površen, ker nimaš pojma o tem in misliš, da daj otrokom samo tablico in bodo pametnejši..
Dobrý den.
Nihče ne pravi, da se mora sprememba zgoditi jutri. Samo čudo, da drugje deluje, pri nas pa računamo na desetletno pripravo. Bilo je nekaj letnih testiranj, iz katerih so rezultati jasni. (Mimogrede, ne pravite, da bodo otroci pametnejši, vendar razumem, da ste svojemu komentarju samo želeli dodati dramatičen učinek.)
Da šole nimajo denarja – kaj pravite na pilotne šole, ki jim je kljub vsem administrativnim težavam uspelo pridobiti sredstva? Enako z učitelji – tri četrtine jih s sodobno tehnologijo ni imelo težav. Še več, če bi obstajal jasno opredeljen koncept, bi te težave minile. Kar je, mimogrede, srž besedila - če ni dovolj jasno - da je potrebna nekakšna vizija, ki ne more in ne bo prišla iz ministrstva za izobraževanje.
Kot sem napisal, govorite samo o neki psevdopametni šoli, kjer kupite tablice za učence in gre stran. Tukaj ni druge interakcije. Seveda lahko šole za to dobijo denar, a ni tako. Težava bi nastala, če bi to želeli narediti v dogovoru z vsemi. Težko si šola privošči svoj podatkovni center za 20 megabajtov, zato pravim, da ga je treba podeliti kolektivno za vse in ne, da šole delajo same in vedno drugače.
In si sploh prebral članek? Navsezadnje njegova druga polovica omenja prav problematiko hitre povezave v šolah ter potrebe po celovitem sistemu in celotnem konceptu. Omenjeni sta tudi potreba po izobraževanju učiteljev in potreba po izgradnji tehničnega znanja. Kolikor vem, nikjer v članku ne piše, da morate otrokom razdeliti iPade.
Ne verjamem ravno v uporabo tablic v šoli, računalnik pa uporabljam že 20 let. Navsezadnje se tudi študenti ne morejo upreti skušnjavam, ki jih ponujajo prenosniki in internetne povezave. In če jo spet restriktivno omejuje učitelj, potem je le nekakšna bleščica, ki se bo čez čas naveličala.
IMHO, problem našega šolstva je čisto nekje drugje. Učijo se seštevati, odštevati, množiti, deliti, vendar otroci ne razumejo pomena. Ulomke in decimalke se sicer učijo, a tudi v šestem razredu otroci še vedno ne vedo NIČ o številskem sistemu, s katerim delajo. Učencem se povedo besede, vendar spregledajo pomen teh besed. Razumljivo je, da še ne morejo predelati toliko abstrakcije in toliko novih konceptov, a zakaj bi si svoje možgane zasipavali z dodatnim balastom?
Tablični računalniki, interaktivne table, računalniki v mizah ... vse to so samo motnje, ki nekaj časa zanimajo, nato pa odvrnejo pozornost od pomembnih stvari. Gre za preprosto zmago forme nad vsebino. V šoli nismo uporabljali učbenikov, nam jih ni bilo treba, ker sem imel srečo, da sem prišel v "uč matematike", tako da smo namesto učbenikov imeli kvalitetne učitelje, ki so imeli stvari urejene v glavi. Tako smo v sedmem razredu osnovne šole delili polinome s polinomi - torej nekaj, česar niso sposobni niti nekateri diplomanti nekaterih fakultet.
Kaj pa namesto tega tablete? Najprej morate "delo" spremeniti v "poslanstvo". Potem je treba družbo indoktrinirati, da ima učitelj enak ali višji družbeni status kot direktor velikega podjetja ali celo sam predsednik Češke republike. Lahko si predstavljam, kako skrajno ponižujoče mora biti za učitelja, ko od vsepovsod posluša, v kakšno breme je sodržavljanom, ker ima 2 meseca dopusta in še vedno nekje klati (da skoraj neprestano dela neplačane nadure, včasih ne more vzeti dopusta, njegovi starši pa vržejo vse težave z izobraževanjem svoje obleke) Nato je treba korenito dvigniti učiteljske plače in tudi zahteve za izbor učiteljev. Ko bo vse to narejeno, bi se šele takrat pustil ukvarjati s »tablicami za šole«.
PS: Nisem učitelj in tudi nikoli nisem bil, poznam pa jih kar nekaj in mnogi skušajo z lastnim telesom preprečiti, da bi jez počil tudi za ceno osebnih odrekanj (kar nekaj končal v bolnišnici zaradi psihičnih težav). Povsod je za svoj občudovanja vreden trud deležen le zmerljivk, posmeha in nehvaležnosti.
Popoln dogovor! Nisem učitelj, toda vsak razumen človek lahko to vidi.
Kakor koli se trudimo, bomo še naprej volili iste parlamentarne stranke, nikoli se ne bo NIČ spremenilo, te stranke so že pokazale, kje so njihove prioritete.
Ogromen, ogromen plus! Veseli me, da dandanes obstaja človek, ki ceni nenavadne zahteve učiteljskega poklica. Kaj vse mora prestati standardni srednješolski kantor – to je pekel! Ne strinjam se z današnjimi vse bolj razvajenimi pedri, ki nimajo kaj boljšega početi, kot (haha, kakšna ironija na tem mestu) nenehno tapkati po svojem iPhonu pod klopjo. Bolj ozaveščeni ljudje!
Na žalost mešate hruške in jabolka. Tablični računalniki za šole niso zato, da bi se učitelj počutil bolje ali da bi dvigoval njegov nivo. Tablični računalnik ima velik potencial za povečanje kakovosti poučevanja. Dale prihrani čas, denar za knjige in šolarsko aktovko.
Sama sem se spet začela učiti in zelo mi je žal, da ni učbenikov na iPadu, ampak vlečem kup knjig in zvezkov.
Hvaležen sem, da obstaja vsaj nekaj PDF knjig iz Fragmenta. Sicer pa imamo veliko učnih gradiv v šolskem sistemu, kjer nam jih priskrbijo učitelji. Prenos, shranjevanje in delo s temi materiali je zelo priročno.
Mislim, da ni treba, da je vsak takšen genij, da se mora med poukom učiti in zapomniti psihologijo, enako velja za pravo, zgodovino itd.. in zato še vedno potrebujemo knjige, ki jih lahko nadomesti tablica. Nanje lahko pišete tudi teste in jih potem shranite v sistem, možnosti je veliko, a nekje je treba začeti!
(majhen primer, papirnati učbenik 170 kc, isti v pdf 69 kc - enostavno izdaš učbenik na državne stroške in ga potem v kakšni šoli brezplačno deliš z licenco in že so privarčevani milijoni)
Spet ne razumeš napisanega. In na splošno ne razumeš.
Poglejte, samo v elektronski obliki imam na desetine O'Reillyjevih knjig. Prav tako v bistvu berem le leposlovje elektronsko. Pomembno je, da na kakovost poučevanja vpliva le malo pozitivno in včasih celo zelo negativno.
Moje celotno besedilo govori o tem, da je bistven element *kakovosten* učitelj, ki bo za svoje sposobnosti dobro plačan, predvsem pa bo želel opravljati svoj poklic. Za to ne potrebuje tablice (tega niti nisem nikjer trdil in sploh ne razumem, kako si lahko iz mojega teksta tako napačno razumel). Takšen učitelj sam bo eksponentno skrajšal čas, ki je potreben za razumevanje snovi in vedno veliko bolj kot katerikoli učbenik na tablici.
Pri izobraževanju je še vedno zelo pomembna ovira, ki pa je na strani učencev/študentov - nezmožnost koncentracije. Tablični računalnik to nezmožnost še poslabša, ker preusmerja pozornost na nebistvene stvari.
Mimogrede, za ljudi, ki si ne morejo zapomniti vsega (brez skrbi, takšnih je večina), so izumili široke prazne robove v učbenikih, beležko na trganje in svinčnik z radirko na drugem koncu. Edinstven kos tehnologije z dolgo življenjsko dobo. Zaslon je zelo dobro viden tudi na neposredni sončni svetlobi.
Stvari, o katerih pišete, so lepe, vendar niso kritične in so, če se opravičujete, bedarija.
Mislim, da vem o čem govoriš. Imava pa vsak drugačen pogled na situacijo in članek. Mislim, da tablica ne bi smela nadomestiti kvalitetnega učitelja ali rešiti neke šolske krize. In niti ne mislite, da v ZDA, kjer so se tega domislili.
Razumem, da lahko ilustrativna fotografija navede na idejo, da bi za projektom videli študenta, ki prvič hodi na študij z iPadom, vendar to ni bistvo. Nimamo samo osnovnih šol, obstajajo tudi srednje in visoke šole.
Matematika se ne da pretentati, tablica res ne pomaga, ampak zakaj učitelji delijo slabe kseroksirane kopije, na katerih delajo domače naloge?
Tablico razumem kot odličen pomočnik in predvsem premik v 21. stoletje, prav od svinčnika z radirko. In ni nujno, da je to samo tablica, samo osebni računalnik doma – ampak kje je vsebina?
Če povzamem, je e-izobraževanje zame zagotovo da (gre za vsebino, ne za pogačo).
Gospod Slávek, ne vem, kaj imate v mislih, ampak verjetno... Kje za vraga si prišel do prihranjenih milijonov? Prihraniš sto na učbeniku, no to je res bomba, ampak tisti neumni ipad stane okoli 7000-12000, tako da ne boš res prihranil milijonov, boš pa v izgubi milijard. Primer: v našem razredu je 30 ljudi, potem sta B in C, in to je v 8 letih, to je 720 učencev, TO JE NEKAJ VEČ 5 MILIJONOV TABLIC, če stanejo SAMO 7000 CZK, potem morate zanje kupiti učbenike , vse skupaj šolski učbeniki zdržijo nekje 6 let, tablice morda 2 leti, potem pač razpadejo.
Naslednjič raje utihnite finančni inteligenci...
Torej nikjer ne pišem, da se bodo tablice podarjale, torej ne pišem nič o tem, da je iPad. Pa nimamo samo osnovnih šol. Na srednji šoli ne dajejo učbenikov in ko izračunam, je povprečje 150/knjiga x 10 predmetov x 4 leta 6000 kc. Sesityja ne čutim, ampak eden stane 20kc. In pišem iz elektronske pošte. učbenike bi lahko napisali pod brezplačno licenco in jih dali brezplačno.
In če imaš tako omejen pogled na to, se mi smiliš.
PS Tisti, ki nimajo argumentov, uporabljajo žalitve
P.S2. moja hči že ima tablico in ko pride mini 2, bo imela še eno.
Ne pride v poštev: Glavni problem je res v kvaliteti učiteljev, kaj dodati, ko tudi citirani direktor ne zna dobro češčine in pozabi na besedo "Denar smo dobili iz evropskih skladov...
To, da občasno preberemo, da je bil nekje razred opremljen z Applovimi tablicami, priča o premetenem korporativnem marketingu, želji šolskega osebja, da se brez plačila znebijo prestižne elektronike, in nesposobnosti novinarjev, ki o tem navdušeno poročajo (v zadnjem času spoštovanje)..
Seveda je v bistvu zaželeno, da postanejo računalniki osnovno orodje za otroke v šolah, a da bo to smiselno in vredno stroškov in truda, morajo biti računalniki, na katerih je mogoče tudi ustvarjati vsebine, ne tablice. Da bi bil projekt izvedljiv, mora biti poceni tehnika, ki hkrati ohranja bistvene vidike funkcionalnosti. In to mora biti sistem, za katerega bodo lahko šole (ali celoten izobraževalni sistem v posamezni državi) enostavno in brez ovir ustvarjale aplikacije. Nasprotno, to ne sme biti sistem, ki bo odvisen od enega monopolista. Brez odlašanja bom rekel, da so netbooki z Linuxom blizu tem zahtevam, medtem ko je Applova tehnologija v nasprotju z njimi. Za razliko od g. Novotnýja menim, da je iPad kot standard v vseh šolah nemogoč brez "ampak" (pripomnim, da sem osebno zadovoljen uporabnik Applovih izdelkov).
Zaključek članka je prijetna neresna akcija. Rezultati poskusov v nekaj naprednih šolah povedo zelo malo o tem, kako izvedljiv je načrt v celotnem šolskem sistemu - in le ob tej predpostavki je resnično smiseln. Je to že uspelo v omenjenih ZDA, na Danskem ali v Urugvaju?