Filip Novotny V drugem delu serije intervjujev smo intervjuvali Lenko Říhová in Ivo Jelínková iz posebne osnovne šole Poděbrady. Težko bi o tem tukaj pisali pred nekaj leti, če se ti dve gospe ne bi odločili spremeniti obraza defektologije. Njihovo projekt iSEN ni prinesel le iPadov otrokom s posebnimi potrebami, temveč jim omogoča tudi boljšo komunikacijo in več možnosti za njihov splošni razvoj.
Nazaev vačigar projekt poznasliši da si zanj nekaj posebnegaalní izobraževanjeso sanjali. IN kaj vidišjesti njegovo glavnoi strnosorog?
LŘ: Mislim, da gre predvsem za razvoj komunikacije. Sama delam kot logopedinja v posebni šoli, kjer imamo veliko otrok, ki se ne znajo govorno izražati. Namesto tega potrebujejo alternativno metodo komunikacije. Do nedavnega so bile to različne knjige in kartice, kjer so se otroci izražali s kazanjem na različne slike. Prišli so tudi računalniki z dragimi in zapletenimi programi, ki so tudi okorni. Še toliko bolj, ko gre za otroka, ki je na invalidskem vozičku. Danes jim teh pripomočkov ni več treba nositi s seboj, potrebujejo le iPad. To jim omogoča, da se izrazijo, kot to dopuščajo njihove sposobnosti.
Kdaj si pri nas?iPad steklo v specalním izobraževanjeprvista se srečala?
LŘ: Bilo je januarja 2011, ko iPadi na Češkem še niso bili tako razširjeni. Sploh nisem vedel, kaj je iPad. Zato me je zanimalo, ko sem na internetu naletela na posnetek Američanke, ki je za komunikacijo uporabljala iPad. Bil sem presenečen, kako lahko tako preprosta stvar pomaga. Zato sem začel iskati več informacij; v Evropi doslej ni bilo kaj dosti najti, zato so bili glavni vir predvsem ameriška spletna mesta.
Lahko bi ztěkatera spletna stranů narisati nkakšen navdih?
LŘ: Obstajalo je nekaj tujih spletnih strani, vendar so bili samo prispevki staršev. O šolstvu se takrat ni dalo najti čisto nič. Zato smo morali sami najti pot.
Kaj ste naredili najprej?in?
IJ: Sposodila sva si iPad in preizkusila različne aplikacije, ki so bile takrat na voljo. Ker smo do takrat poznali samo Windows, nam je bila vse skupaj malo španska vas. Počasi sva se sama prebijala skozi vse – veliko časa sva preživela v kavarnah z Wi-Fi-jem, si naložila na desetine aplikacij in jih nato eno za drugo preizkušala doma.
LŘ: V bistvu je šlo za metodo poskusov in napak.
Vtisti trenutek si strmelglina da tiše vedno sanježenskesemin cena?
LŘ: Prvotno sem mislil, da iPadi ne bodo tako kmalu dosegli nas. A ker me je to zelo zanimalo, sem poskušal najti več informacij od ljudi, ki so bili okoli Appla. Ključni trenutek je bila ugotovitev, da v Pragi poteka seminar Implementation of Apple products in schools. Z Ivo sva se takoj prijavili tja. Zanimivo je bilo, da smo bili edini udeleženci s področja izobraževanja. Naprej so prišli morda le študenti in oboževalci Petra Máre, ki je vodil predavanja (smeh).
IJ: A vseeno je bil ta seminar za naju zelo pomemben, saj sva tam prvič v življenju prijela iPad v roke. Po naključju je bila v njem prav tista aplikacija, s katero je komunicirala deklica na posnetku. To smo vzeli kot znak, da je naša pot prava.
Kje je to potovanje dje vodila?
LŘ: Po seminarju sem šel k Petru in mu predstavil svojo vizijo. Občutek imam, da niti on takrat še ni slišal za povezavo med iPadom in posebnim izobraževanjem. Do takrat si nihče ni mislil, da bi naprava, ki jo poznajo le študentje ali iz IKT sfere, lahko bila uporabna tudi za invalidne otroke. Tudi Peter se je zanimal in od takrat nam veliko pomaga in smo še vedno v stiku.
IJ: Celotno srečanje z iPadi je bilo za naju navdihujoče. Na vlaku na poti domov smo se malo za šalo začeli poigravati z imenom iSEN - "i" je referenca na prvo črko Applovih izdelkov, "SEN" pa pomeni posebne izobraževalne potrebe. Toda to so tudi naše sanje, ki so se končno uresničile. Tako kot njegovo ime.
Na tako bi lahko grudnajprej zapojtestovnain. Mšel takratče gpravilnost dotroci ali njihovi staršikaj?
IJ: Glavno je bilo, da sem otrokom posodil iPad in preizkusil njihovo reakcijo, ne da bi jim vnaprej razložil, kako z napravo ravnati. In to je bil za nas še en velik impulz - večina otrok, vključno s težje duševno prizadetimi, bo iPad začela intuitivno upravljati sama.
Kako si za svJe vaš projekt iskal podporo?
LŘ: Glede na to, da smo imeli svoj prvi iPad posojen le teden dni, smo morali prepričati predvsem našega ustanovitelja. Zato smo posneli videe otrok, ki delajo z iPadi, z njimi smo želeli prepričati okolico, da je naložba v to napravo smiselna. Zahvaljujoč temu smo bili deležni podpore ne le od naše ravnateljice, ampak tudi od civilnega društva Přístav, ki deluje na šoli.
IJ: Podprla nas je tudi velika večina staršev. Uspelo nam je navdušiti velik del staršev. Mnogi od njih so svojim otrokom takoj kupili iPad.
Tako sta se spoznalaje negativenkakšne reakcije?
IJ: Da bi bil starš naravnost proti uporabi tablice, tega še nisem videl.
LŘ: Za manjšino staršev, ki dvomijo, je pomembnejši finančni vidik. Nekateri imajo zadržke tudi glede platforme iOS.
Koliko iPadovů se vDal ti ga bomje bilo možno financirati?
LŘ: Najprej je bil samo eden, o katerem sva se nenehno prepirala (smeh). Nato postopoma dva, tri, dokler nismo končno prišli do trenutne številke 38 iPadov. To nam je uspelo s podporo civilnega društva in v veliki meri s projektnim denarjem.
Ppreseneča me da si iPadi dokso lahko uporabili brelativno gledanokratkčasa. nasvet brez šolřív tranzituázže vrsto letenakotestovnain.
IJ: Prednost našega uspeha je bila predvsem v tem, da smo imeli na začetku le en iPad in da se jih je sčasoma le povečevalo. Če šoli uspe dobro obdelati prošnjo za dotacijo, ima možnost dobiti na primer dvajset iPadov naenkrat. Takrat pa se morajo učitelji takoj naučiti delati z njimi. Tudi s tablicami je treba ravnati na določen način in razlika med dva in dvajset je res opazna.
Kako to vidite?pojdi z nabveč aplikacijin?
LŘ: iPad ima ogromen potencial, vendar ga ne more dobro izkoristiti vsaka aplikacija. Velika škoda, da je kar nekaj čeških aplikacij takih — enonamenskih. V njih ni prostora za domišljijo. Če naj bi otrok izpolnil samo i/y, bi to lahko naredil tudi v zvezku.
IJ: Če želi razvijalec ustvarjati izobraževalne aplikacije, mora sodelovati z ekipo pedagogov. Pri številnih aplikacijah se posledično lahko ugotovi, da v praksi sploh ne deluje tako, kot je mislil razvijalec.
In ztoh katerié ušživješ sam – so spopravljeno jein popolnaí Řsanjeí ali aplikacijo, kipridi nourediti?
IJ: Za nas so na splošno veliko bolj zanimive tiste, ki jih učitelj in učenec lahko prilagodita sami, kot že pripravljene aplikacije. Vsak otrok ima drugačne potrebe in lahko aplikacije uporablja na različne načine.
Hrupímá o tebiše vedno tema ipřímo jabolko?
LŘ: Da, povezava je relativno ozka. Smo v stiku s češko ekipo okoli Appla in tudi v Kaliforniji vedo za nas. Dokaz za to je bila svetovna konferenca za »posebne potrebe«, ki je potekala 15. novembra v Pragi. Vrha so se udeležili predstavniki skupno sedemnajstih držav in pomeni veliko prelomnico za specialno izobraževanje. Ta dogodek naj bi pomagal pri oblikovanju jasnega koncepta ne samo pri nas, ampak tudi v tujini.
Takšen boá koncept i v Českrepublika?
IJ: Češko ministrstvo za šolstvo na omenjeni konferenci žal ni bilo zastopano. Namesto tega oblasti trenutno razmišljajo o dolgoročnejšem testiranju, da bi ugotovile, ali so te tehnologije sploh primerne za šole.
LŘ: Glede opremljanja iPadov je mogoče najti podporo iz evropskih skladov, ki jih šole tudi veliko uporabljajo.
Kdo vimam iPadeavin? On je samý Jabolko ali nnekakoý preprodajalec?
LŘ: Dobro je, da šole sodelujejo s partnerjem Apple EDU. Včasih ne zna ponuditi tako nizkih cen, kot si morda predstavljamo, po drugi strani pa zna zagotoviti izobraževanje, pripomočke, servis in podobno. Če šole sodelujejo s partnerji EDU, obstaja večja možnost, da nas bo Apple začel jemati resno za svoj trg. S tem bi lahko pridobili privilegije, ki so jih doslej imele le večje države. Eden izmed njih je sistem več licenc, ki rešuje težave z Apple ID računi in omogoča lažje in preglednejše financiranje.
Kako dívjeste ob mošté ustanovljenoi iPadů in na bsplošnonjim šoleoh? Temu téma se stampak rešitevázjaz nAzori, glej nprreči naprejPoročilood enegaon je Američané šole, kjer tablicemalo samí Učenci.
IJ: Tudi v rednem izobraževanju je iPad še vedno le orodje v rokah učitelja. Gre le za to, kakšen način učitelj nastavi pri pouku. Če pridejo v razred, razdelijo iPade in samo dodelijo nalogo, se otroci razumljivo sploh ne bodo osredotočili. Tako kot je pri nas v specialnem izobraževanju iPad le pripomoček, ki mu posvetimo del pouka in nato preidemo na na primer tridimenzionalne predmete ali kartice, bi morala biti v običajnem izobraževanju tablica le en del pouka. poučevanje.
LŘ: Opremiti šolo z novo opremo je veliko lažje kot se jo naučiti smiselno uporabljati. iPad naj bo kreativno orodje, v katerega otroci in učitelji vnesejo svoj potencial in ne le gledajo na končano aplikacijo.
smo govorili o da si sam zelo neumenšel kam brdobiti navdih. Nasprotno, sami ste postali vzor, nprrekoč za své igrajčnali kolegi?
LŘ: Mislim, da vsekakor. V stiku smo s podobnimi objekti na Nizozemskem, Madžarskem, v Veliki Britaniji, Belgiji, Švici in Avstraliji, tesno pa se razvija sodelovanje s Slovaško. Na naši spletni strani imamo veliko prometa, na primer iz Poljske. Tam je veliko zanimanje preraslo v celovit program tamkajšnjega šolskega ministrstva. Zahvaljujoč velikemu vložku je sprememba pri njih prišla od zgoraj, ne od spodaj kot pri nas. Super je, da so sposobni zbrati toliko denarja za posebno izobraževanje.
Predvsem pa je po zaslugi omenjene konference naše delovanje dobilo transnacionalno razsežnost.
Ja, v šolstvo je treba vlivati denar, ki nam ne bo prinesel ne znanja ne financ.
To je zelo nagnusen komentar.
Ves čas trdim, da bi si morala civilna družba znati pomagati sama in se ne zanašati na državo. To je svetel primer, da se da tudi brez hudiča v obliki države. Dve dami sta začeli iz nič in se v svojem peskovniku prebili do mednarodne slave. Nasmehnem se pred vami, drage dame.