Michal Ždanský iPhoto je zadnji član družine iLife, ki je manjkal v sistemu iOS. Premierno je bil predstavljen v sredo, isti dan pa je bil na voljo tudi za prenos. Tako kot urejanje fotografij ima iPhoto svoje svetle in temne plati.
Prihod iPhoto je bil že vnaprej napovedan in zato njegov prihod ni bil presenečenje. iPhoto v sistemu Mac OS X je odlična aplikacija za organiziranje in urejanje fotografij, tudi na osnovni ali nekoliko višji ravni. Organizacije posnetkov iz iPhota nismo pričakovali, navsezadnje za to poskrbi aplikacija Pictures. V iOS-u nastane zanimiva situacija, ker je tisto, kar ponuja ena aplikacija na Macu, ločeno na dve in to ne naredi ravno stvari urejene. Da bi nekoliko orisal težavo, bom poskušal opisati, kako deluje dostop do fotografij.
Zmedeno ravnanje z datotekami
Za razliko od aplikacij tretjih oseb iPhoto ne uvaža fotografij v svoj peskovnik, ampak jih vzame neposredno iz galerije, vsaj na oko. Na glavnem zaslonu imate svoje fotografije razdeljene na steklene police. Prvi album je Edited, tj. fotografije, urejene v iPhoto, Transferred, Favorites, Camera ali Camera Roll, Photo Stream in vaši albumi, sinhronizirani prek iTunes. Če povežete Camera Connecton Kit s pomnilniško kartico, se prikažeta tudi mapi Nedavno uvoženo in Vse uvoženo. In potem je tu še zavihek Fotografije, ki združuje vsebino nekaterih map.
Vendar pa je celoten datotečni sistem zelo zmeden in kaže na šibko stran naprav iOS, to je odsotnost centralnega pomnilnika. Odličen opis tega težavnega strežnika macstories.net, bom poskušal na kratko opisati. V iPhoto na Macu, kjer ena sama aplikacija upravlja in ureja fotografije, shranjuje spremembe tako, da ne ustvarja vidnih dvojnikov (shranjena ima tako urejeno fotografijo kot izvirno fotografijo, vendar je videti kot ena datoteka v iPhoto). V različici iOS pa se urejene fotografije shranijo v lastno mapo, ki je shranjena v peskovniku aplikacije. Edini način, da urejeno fotografijo prenesete v Camera Roll, je, da jo izvozite, vendar bo ustvaril dvojnik in na eni točki bo imel fotografijo pred in po urejanju.
Podobna težava se pojavi pri prenosu slik med napravami, kar omogoča iPhoto. Te slike se bodo pojavile v mapi Transferred, v zavihku Photos, ne pa tudi v sistemski Camera Roll, ki naj bi delovala kot nekakšen skupni prostor za vse slike – centralna shramba fotografij. Samodejne sinhronizacije in posodabljanja fotografij, ki bi jo v sklopu poenostavitve pričakoval od Appla, se ne zgodi. Celoten datotečni sistem iPhoto se zdi precej nedomišljen, a navsezadnje gre za ostanek iz prvih različic iOS-a, ki so bile precej bolj zaprte od trenutnega operacijskega sistema. V prihodnje bo moral Apple popolnoma premisliti, kako naj aplikacije dostopajo do datotek.
Kar me je povsem presenetilo, je pomanjkanje večjega sodelovanja z aplikacijo Mac. Čeprav lahko urejene fotografije izvozite v iTunes ali Camera Roll, od koder lahko fotografijo prenesete v iPhoto, pa aplikacija Mac OS X ne prepozna, katere prilagoditve sem naredil na iPadu, fotografijo obravnava kot izvirnik. Glede na to, da lahko iMovie in Garageband na iPadu izvozita projekte v aplikacije za Mac, bi pričakoval enako z iPhoto. Seveda, za razliko od drugih dveh, je to ena datoteka, ne projekt, vendar nočem verjeti, da Apple ne bi mogel zagotoviti te sinergije.
Izvoz slik ima še en odličen lepotni nasvet, ki bo presenetil predvsem profesionalce. Edini možni izhodni format je JPG, ne glede na to, ali obdelujete PNG ali TIFF. Slike v formatu JPEG so seveda stisnjene, kar seveda poslabša kakovost fotografij. Kakšen smisel ima profesionalec, ki lahko obdela fotografije do 19 Mpix, če nima možnosti izvoza v nestisnjen format? To je v redu pri deljenju v družabnih omrežjih, če pa želite uporabljati iPad za urejanje na poti in pri tem ohraniti 100-odstotno kakovost, potem je bolje obdelati fotografije v namiznem iPhoto ali Aperture.
Zmedene kretnje in nejasne kontrole
iPhoto nadaljuje trend posnemanja predmetov iz resničnega življenja, kot je razvidno iz drugih aplikacij, kot sta Leather Calendar ali Address Book. Steklene police, na njih papirnati albumi, čopiči, številčnice in perilo. Ali je to dobro ali slabo, je bolj stvar osebnih preferenc, medtem ko je meni všeč ta značilen slog, bi druga skupina uporabnikov raje enostavnejši, manj natrpan grafični vmesnik.
Kar pa bo marsikaterega uporabnika zmotilo, je relativno nejasno upravljanje, ki mu pogosto manjka intuitivnosti. Naj gre za veliko neopisanih gumbov, katerih ikona ne pove veliko o funkciji, dvojni nadzor na vrstici x geste na dotik ali številne skrite funkcije, ki jih boste odkrili več na internetnih forumih ali v obsežni pomoči v aplikaciji. To prikličete bodisi z glavnega zaslona s steklenimi policami, kar bi lahko imeli za glavni namig. Pri delu s fotografijami boste cenili vseprisotno kontekstualno pomoč, ki jo prikličete z ustreznim gumbom z ikono vprašaja (najdete jo v vseh aplikacijah iLife in iWork). Ko je aktiviran, se za vsak element prikaže majhna pomoč z razširjenim opisom. Potreben je čas, da se naučite 100-odstotno delati z iPhoto, in pogosto se boste vrnili k pomoči, preden se spomnite vsega, kar potrebujete.
Omenil sem skrite kretnje. Morda jih je nekaj deset razpršenih v iPhoto. Vzemimo za primer ploščo, ki naj bi predstavljala galerijo fotografij, ko se odpre album. Če kliknete zgornjo vrstico, se prikaže kontekstni meni za filtriranje fotografij. Če držite prst in povlečete na stran, se bo plošča premaknila na drugo stran, če pa zadenete vogal palice, spremenite njeno velikost. Če pa želite skriti celotno ploščo, morate pritisniti gumb na vrstici poleg nje.
Podobna zmeda vlada pri izbiri fotografij za urejanje. iPhoto ima lepo funkcijo, da z dvojnim klikom na fotografijo izbere vse podobne, med katerimi lahko nato izberete, katero želite urediti. Takrat se označene fotografije prikažejo v matrici in so označene z belim okvirjem v stranski vrstici. Je pa gibanje na označenih fotografijah zelo zmedeno. Če si želite pobližje ogledati eno od fotografij, se je morate dotakniti. Če uporabite potezo Pinch to Zoom, se fotografija poveča samo znotraj matrice v okvirju. Podoben učinek lahko dosežete z dvojnim dotikom fotografije. In ne veš, da boš z držanjem dveh prstov na fotografiji sprožil povečevalno steklo, ki je po mojem mnenju popolnoma nepotrebno.
Ko tapnete, da izberete eno, se bodo druge fotografije prekrivale od zgoraj in pod njo. Logično je, da bi morali iti na naslednji okvir tako, da povlečete navzdol ali navzgor, vendar napaka mostu. Če povlečete navzdol, boste preklicali izbiro trenutne fotografije. Med fotografijami se premikate tako, da povlečete levo ali desno. Če pa vlečete vodoravno, medtem ko gledate celotno matriko, boste preklicali izbor in se pomaknili na okvir pred ali za izborom, kar boste opazili v stranski vrstici. Dejstvo, da če držite prst na kateri koli sliki, jo bo dodalo trenutnemu izboru, prav tako ni nekaj, kar ste si izmislili kar tako.
Urejanje fotografij v iPhoto
Da ne bomo kritični do iPhoto za iOS, je treba reči, da se je sam urejevalnik fotografij zelo dobro odrezal. Sestavljen je iz skupno petih razdelkov, več funkcij pa najdete tudi na glavni strani za urejanje brez izbranega razdelka (hitra izboljšava, vrtenje, označevanje in skrivanje fotografije). Prvo orodje za obrezovanje je precej jasno postavljeno. Obstaja več načinov obrezovanja, bodisi z manipulacijo potez na sliki ali na spodnji vrstici. Z vrtenjem kolesca lahko fotografirate poljubno, podoben učinek lahko dosežete tudi z vrtenjem fotografije z dvema prstoma. Tako kot druga orodja ima obrez v spodnjem desnem kotu gumb za prikaz naprednih funkcij, kar je v našem primeru razmerje obrezovanja in možnost obnovitve prvotnih vrednosti. Navsezadnje se lahko vrnete v urejanje s še vedno prisotnim gumbom v zgornjem levem delu, kjer z držanjem dobite informacije o posameznih korakih, prav tako pa lahko ponovite dejanje zahvaljujoč kontekstnemu meniju.
V drugem razdelku prilagodite svetlost in kontrast, zmanjšate pa lahko tudi sence in poudarke. To lahko storite z drsniki na spodnji vrstici ali s potezami neposredno na fotografiji. Apple je zelo spretno skrčil štiri različne drsnike v enega, ne da bi bistveno vplival na jasnost ali funkcionalnost. Če želite uporabljati kretnje, samo držite prst na fotografiji in nato spremenite atribute tako, da jo premikate navpično ali vodoravno. Vendar pa je dvosmerna os dinamična. Običajno vam omogoča prilagajanje svetlosti in kontrasta, vendar če držite prst na zelo temnem ali zelo svetlem območju, se bo orodje spremenilo na točno tisto, kar je treba prilagoditi.
Enako velja za tretji del. Medtem ko barvno nasičenost vedno spreminjate navpično, se v vodoravni ravnini igrate z barvo neba, zelenimi ali kožnimi toni. Čeprav je mogoče vse nastaviti individualno z drsniki in ne iskati ustreznih mest na fotografiji, imajo dinamične prilagoditve z gestami nekaj v sebi. Odlična lastnost je nastavitev beline, ki jo lahko izberete med prednastavljenimi profili ali nastavite ročno.
Čopiči so še en odličen primer interaktivnosti na zaslonu na dotik. Vse funkcije, ki sem jih do sedaj omenil, so imele bolj globalen učinek, vendar vam čopiči omogočajo urejanje določenih delov fotografije. Skupno jih imate na voljo osem – enega za popravljanje neželenih predmetov (mozolji, lise ...), drugega za zmanjšanje učinka rdečih oči, manipulacijo nasičenosti, svetlosti in ostrine. Vsi učinki se uporabljajo enakomerno, ni nenaravnih prehodov. Vendar je včasih težko prepoznati, kje ste dejansko naredili spremembe. Seveda obstaja povsod navzoči gumb, ki vam pokaže izvirno fotografijo, ko ga pridržite, vendar pogled za nazaj ni vedno tisto, kar potrebujete.
Na srečo so razvijalci v napredne nastavitve vključili možnost prikaza prilagoditev v odtenkih rdeče, zahvaljujoč kateri lahko vidite vse svoje poteze in intenzivnost. Če ste nekje nanesli več učinka, kot ste želeli, vam bo gumica ali drsnik v nastavitvi pomagal zmanjšati intenzivnost celotnega učinka. Vsak od čopičev ima nekoliko drugačne nastavitve, tako da boste porabili nekaj časa za raziskovanje vseh možnosti. Lepa lastnost je samodejno zaznavanje strani, kjer iPhoto prepozna območje z enako barvo in svetlostjo ter omogoča urejanje s čopičem samo na tem območju.
Zadnja skupina učinkov so filtri, ki vzbujajo asociacije na aplikaciji Instagram. Najdete vse od črno-belega do retro stila. Poleg tega vsak od njih omogoča, da s potegom po »filmu« spremenimo mešanje barv ali dodamo sekundarni učinek, kot so zatemnjeni robovi, na katere lahko dodatno vplivamo s potegom po fotografiji.
Za vsako skupino učinkov, ki ste jih uporabili, bo zaradi jasnosti zasvetila majhna lučka. Če pa se vrnete na osnovno urejanje, ki je obrezovanje ali prilagajanje svetlosti/kontrasta, so drugi uporabljeni učinki začasno onemogočeni. Ker so te prilagoditve osnovne in torej nadrejene, je to vedenje aplikacije smiselno. Po končanem urejanju se bodo onemogočeni učinki vrnili naravno.
Vsi učinki in filtri so v nekaterih primerih rezultat zelo naprednih algoritmov in bodo namesto vas samodejno opravili veliko dela. Končano fotografijo lahko nato delite v družabnih omrežjih, jo natisnete ali celo brezžično pošljete v drugo napravo iPhoto z nameščenim iPhoto. Vendar, kot sem omenil zgoraj, morate izvoziti sliko, da se prikaže v Camera Roll in lahko nadaljujete z delom na primer v drugi aplikaciji tretje osebe.
Zanimiva funkcija je ustvarjanje fotodnevnikov iz fotografij. iPhoto ustvari lep kolaž, ki mu lahko dodate različne pripomočke, kot so datum, zemljevid, vreme ali beležka. Celotno stvaritev lahko nato pošljete v iCloud in pošljete povezavo svojim prijateljem, vendar bodo napredni uporabniki in profesionalni fotografi foto dnevnike pustili hladne. So ljubki in učinkoviti, a to je tudi vse.
Zaključek
Prvi prvenec iPhoto za iOS ni bil ravno ugoden. V svetovnih medijih si je prislužil nemalo kritik, predvsem zaradi ne povsem preglednega nadzora in zmedenega dela s fotografijami. In čeprav ponuja številne napredne funkcije, ki jih bodo cenili tudi profesionalci na poti, ima prostor za izboljšave v prihodnjih posodobitvah.
To je prva različica in seveda ima napake. In ni jih malo. Glede na njihovo naravo bi celo pričakoval, da bo iPhoto kmalu dobil posodobitev. Kljub vsem očitkom pa je to obetavna aplikacija in zanimiv dodatek k družini iLife za iOS. Le upamo lahko, da si bo Apple opomogel od svojih napak in sčasoma aplikacijo spremenil v skoraj brezhibno in intuitivno orodje za urejanje fotografij. Upam tudi, da bodo v prihodnji različici iOS-a premislili tudi o celotnem datotečnem sistemu, ki je ena glavnih pomanjkljivosti celotnega operacijskega sistema in zaradi katere aplikacije, kot je iPhoto, nikoli ne delujejo pravilno.
Na koncu bi rad poudaril, da iPhoto uradno ni mogoče namestiti in upravljati na prvo generacijo iPada, čeprav ima isti čip kot iPhone 4. V iPadu 2 aplikacija deluje razmeroma hitro, čeprav ima včasih šibke trenutkov, v iPhonu 4 delo ni ravno najbolj tekoče.
[youtube id=3HKgK6iupls width=”600″ height=”350″]
[button color=rdeča povezava=http://itunes.apple.com/cz/app/iphoto/id497786065?mt=8 target=”“]iPhoto – 3,99 €[/button]
Rad bi omenil, da iPhoto ne deluje na originalnem iPadu (1), na iPhone 4 pa je precej počasen.
Uporabljam iPhoto/iMovie na iPhone 3Gs in deluje zelo dobro ...
omg *vzdihne
Zanima me kako. Ko sem poskusil na ipadu 1, je pisalo, da aplikacija zahteva sprednjo kamero. Tukaj ni 3GS..
Poiščite iPhone Configuration Utility. Ne potrebujete JB samo najnovejšega iOS-a.
Imel sem ga na iPadu 1 :P
Ali je mogoče izvoziti samo eno fotografijo ali več hkrati v zvitek fotoaparata?
Dekuji
No, po mojem mnenju lahko narediš samo enega naenkrat. v iPhoto lahko izberete več kot eno fotografijo, vendar ne omogoča več izvozov za izvoz v zvitek fotoaparata ... kar je škoda.
Profesionalci na poti bi še posebej cenili možnost prilagoditve velikosti fotografije pred pošiljanjem.
"...ali veliko skritih funkcij, ki bi jih raje našli na internetnih forumih ali v obsežni pomoči v aplikaciji."
to me tudi moti na mac os x. :(
drugače pa dober članek (recenzija), hvala.
Ima svoje vzpone in padce... na primer, eksperimentalno sem ustvaril dnevnik, fotografije v njem so se logično pojavile v "urejenem" albumu. Po brisanju dnevnika nisem izbrisal tega albuma, čeprav so bile fotografije v njem ponastavljene na privzeto stanje. Moral sem izbrisati in znova prenesti iPhoto ...
Zanima me le od kje avtorju članka to, da iPhoto na Mac OS X shrani urejene fotografije v originalne fotografije? Torej vsako urejanje fotografije vedno ustvari kopijo, ki se shrani v "mapo" iPhoto. Rad bi samo vprašal, kako lahko to dosežem v nastavitvah, da iPhoto ne podvaja mojih fotografij. Najlepša hvala
Dobra opomba. Spremembe izvirne fotografije shrani samo vizualno, hkrati pa ohrani tako izvirno kot spremenjeno sliko. Vendar je v aplikaciji videti kot ena datoteka, ne vidite dveh podobnih fotografij eno poleg druge.
Dodati je treba še, da četudi ga je mogoče uporabljati na iPhonu, je nadzor še slabši
Pričakoval sem veliko min. To razumem tako, da bo Apple v prihodnosti želel uvesti zaslonke brez napak, ki jih je, paradoksalno, veliko lažje programirati kot aplikacije za filtriranje itd. - npr. podpora za več formatov pri shranjevanju ... to je klasika z omejeno funkcionalnostjo v želji, da bi postali boljši in dražji. Osebno upam, da se motim, ne bi rad imel treh foto programov in ta mi je bil všeč. Zadržke imam samo glede estetike in tiste butaste ikone...vse od iwork in ilive so zoprne. Samo ikono iz maca so dali na ozadje v kvadrat... wtf! Verjetno zaradi prehoda starejših z macev na tablice, da vedo, kaj najprej klikniti, ko nakupujejo v itunesu z novo tablico.