Ondrej Holzman Na strežniku Quora.com se je pojavila zanimiva objava Kim Scheinberg, ki se je leta kasneje opogumila in delila zgodbo svojega moža, nekdanjega Applovega zaposlenega, ki je očitno odigral pomembno vlogo pri Applovem prehodu na procesorje Intel.
Strah? Že nekaj časa želim deliti to zgodbo.
Piše se leto 2000. Moj mož John Kulmann (JK) dela za Apple že 13 let. Naš sin je star eno leto in želimo se preseliti nazaj na vzhodno obalo, da bi bili bližje staršem. Da pa sva se preselila, je moral moj mož zahtevati tudi delo od doma, kar je pomenilo, da ni mogel delati na timskih projektih in je moral najti nekaj, na čemer bi delal samostojno.
Selitev smo načrtovali precej vnaprej, zato je JK svoje delo postopoma razdelil med Applovo in domačo pisarno. Do leta 2002 je že delal s polnim delovnim časom v domači pisarni v Kaliforniji.
Po e-pošti je poslal svojemu šefu Joeju Sokolu, ki je bil po naključju prvi, ki ga je JK zaposlil, ko se je leta 1987 pridružil Applu:
Datum: torek, 20. junij 2000 10:31:04 (PDT)
Od: John Kulmann (jk@apple.com)
Za: Joe Sokol
Zadeva: intelRad bi razpravljal o možnosti, da bi postal Intelov vodja za Mac OS X.
Bodisi samo kot inženir ali kot projektni/tehnični vodja s še enim sodelavcem.
Zadnji teden dosledno delam na platformi Intel in res mi je všeč. Če je to (različica Intel) nekaj, kar bi lahko bilo pomembno za nas, bi rad začel delati na tem s polnim delovnim časom.
jk
***
Minilo je 18 mesecev. Decembra 2001 je Joe Johnu rekel: »V proračunu moram upravičiti vašo plačo. Pokaži mi, na čem trenutno delaš.”
Takrat je imel JK tri osebne računalnike v svoji pisarni pri Applu in še tri v domači pisarni. Vse mu je prodal prijatelj, ki je sam sestavljal računalniške sklope, ki jih ni bilo mogoče kupiti nikjer. Vsi so uporabljali Mac OS.
Joe je začudeno opazoval, kako je JK prižgal računalnik Intel in na zaslonu se je pojavil znani 'Welcome to Macintosh'.
Joe je za trenutek obstal, nato pa rekel: "Takoj bom nazaj."
Čez nekaj časa se je vrnil skupaj z Bertrandom Serletom (višji podpredsednik za programski inženiring od 1997 do 2001 – op. urednika).
V tistem trenutku sem bila v pisarni z najinim enoletnim sinom Maxom, ker sem pobrala Johna iz službe. Bertrand je vstopil, opazoval zagon računalnika in rekel Johnu: "Kako dolgo, preden boste lahko to zagnali in zagnali na Sony Vaio?" JK je odgovoril: "Ne že dolgo." "V dveh tednih? V treh?" je vprašal Bertrand.
John je rekel, da bo potreboval več kot dve uri, največ tri.
Bertrand je rekel Johnu, naj gre do Fryja (znanega prodajalca računalnikov na zahodni obali) in kupi najboljši in najdražji Vaio, ki ga imajo. Tako smo z Johnom in Maxom odšli v Fry in se vrnili v Apple v manj kot eni uri. Tistega večera ob 8:30 je še vedno deloval na operacijskem sistemu Vaia Mac OS.
Že naslednje jutro je Steve Jobs že sedel na letalu, ki je bilo namenjeno na Japonsko, kjer se je vodja Appla želel srečati s predsednikom Sonyja.
***
Januarja 2002 so na projekt vključili še dva inženirja. Avgusta 2002 ga je začelo delati še ducat delavcev. Takrat so se začela pojavljati prva ugibanja. Toda v teh 18 mesecih je le šest ljudi vedelo, da takšen projekt obstaja.
In najboljši del? Po Stevovem potovanju na Japonsko se Bertrand sreča z Johnom in mu pove, da nihče ne sme vedeti za to zadevo. Sploh nihče. Njegovo domačo pisarno je bilo treba nemudoma obnoviti, da bo ustrezala Applovim varnostnim zahtevam.
JK je ugovarjal, da vem za projekt. In ne samo, da vem zanj, ampak da sem ga celo imenoval.
Bertrand mu je rekel, naj vse pozabi in da ne bo mogel več govoriti z mano o tem, dokler ne bo vse javno objavljeno.
***
Pogrešal sem veliko razlogov, zakaj je Apple preklopil na Intel, a to vem zagotovo: nihče ni nikomur poročal o tem 18 mesecev. Projekt Marklar je nastal zgolj zato, ker je en inženir, ki se je prostovoljno pustil znižati z višjega položaja, ker je oboževal programiranje, želel, da bi njegov sin Max živel bližje starim staršem.
Opomba urednika: Avtorica v komentarjih ugotavlja, da je v njeni zgodbi morda nekaj netočnosti (na primer, da Steve Jobs morda ni letel na Japonsko, ampak na Havaje), saj se je to že zgodilo pred mnogimi leti, Kim Scheinberg pa je risala predvsem iz moževe elektronske pošte iz lastnega spomina.
Rada se učim takšnih informacij.... Hvala za lep članek....