Vratislav Holub Ko je Apple oktobra predstavil novi MacBook Pro 14″ in 16″, je bilo vsem takoj jasno, da gre velikan v pravo smer. V primerjavi s prejšnjimi računalniki Mac s čipom M1, prvim v seriji Apple Silicon, je po zaslugi para novih profesionalnih čipov M1 Pro in M1 Max napredoval. Zmogljivost potisnejo na raven, o kateri uporabniki do nedavnega niso mogli niti sanjati. Postavlja pa se zanimivo vprašanje. Trenutna generacija MacBook Pro ni najcenejša. Kako se lahko v tem primeru ta 16-palčni MacBook Pro z M1 Max spopade z vrhunskim Mac Projem, katerega cena se lahko povzpne na skoraj 2 milijona kron?
Zmogljivost
Začnimo pri najbolj temeljnem, kar je seveda zmogljivost. To je dobesedno ključni dejavnik v primeru profesionalnih naprav. Pri tem ima Apple Silicon precejšnjo prednost, saj je opremljen s 16-jedrnim Neural Engine, s katerim lahko nekatere operacije obdelamo bistveno hitreje. Ta čip se osredotoča na strojno učenje, zaradi česar je delo s fotografijami preprosto. Tako je na eni strani 10-jedrni procesor Apple M1 Max (z dvema varčnima in osmimi zmogljivimi jedri), na drugi strani pa osnovni Mac Pro z 8-jedrnim (16-nitnim) procesorjem Intel Xeon W-3223 z frekvenco 3,5 GHz (Turbo Boost na 4,0 GHz). Rezultati primerjalnih testov govorijo precej jasno.
Preizkusi so bili izvedeni prek Geekbench 5, kjer je 16-palčni MacBook Pro z M1 Max z 32-jedrnim GPU dosegel 1769 točk pri enojedrnem testu in 12308 točk pri večjedrnem testu. Mac Pro z omenjenim procesorjem je pri enojedrnem preizkusu ponudil le 1015 točk, pri večjedrnem pa 7992 točk. Gre za precejšnjo razliko, ki jasno govori o kvalitetah najnovejšega MacBook Proja. Seveda je Mac Pro mogoče konfigurirati z različnimi procesorji. Za čim bolj podobne rezultate je torej priporočljivo poseči po 16-jedrnem (32-nitnem) Intel Xeon W-3245 s taktom 3,2 GHz (Turbo Boost do 4,4 GHz), ki je dosegel 1120 točk oz. 14586 točk v merilu. V večjedrnem testu je tako premagal najboljšega konja iz hleva Apple Silicon, manjka pa mu še v enojedrnem. Rezultat je torej jasen – operacije, ki bolje tečejo v enem jedru, bistveno bolje obvlada M1 Max, medtem ko v primeru večjedrne zmogljivosti zmaga Mac Pro, vendar morate plačati veliko več.
Spomin
Zdaj pa preidimo na drugo pomembno lastnost, ki je RAM. V tem primeru čipi Apple Silicon uporabljajo tako imenovani enotni pomnilnik, o katerem smo podrobneje razpravljali v tem članku. Na splošno lahko rečemo, da gre za res zanimivo rešitev, s pomočjo katere je mogoče opazno pospešiti delo med posameznimi komponentami. V primeru čipa M1 Max ponuja celo prepustnost 400 GB/s. 16-palčni MacBook Pro s čipom M1 Max se začne prodajati z 32 GB pomnilnika, za nakup pa je na voljo različica s 64 GB. Na drugi strani je Mac Pro, ki se začne z 32 GB DDR4 EEC pomnilnika, ki v primeru 8-jedrnega modela deluje na frekvenci 2666 MHz. V primeru drugih konfiguracij (boljši procesorji Xeon) pomnilnik že ponuja frekvenco 2933 MHz.
Toda Mac Pro ima veliko prednost v tem, da ponuja 12 rež DIMM, zahvaljujoč katerim se lahko možnosti pomnilnika znatno povečajo. Napravo je tako mogoče konfigurirati z 48 GB, 96 GB, 192 GB, 364 GB, 768 GB in 1,5 TB operativnega pomnilnika. Vendar pa je treba dodati, da če bi želeli kupiti Mac Pro z 1,5 TB RAM-a, boste morali hkrati izbrati tudi 24- ali 28-jedrni procesor Intel Xeon W. V tem segmentu je Mac Pro zmaga na dlani, saj lahko preprosto ponudi večkrat več operativnega pomnilnika. Postavlja pa se vprašanje, ali je to sploh potrebno. Seveda bodo profesionalci, ki uporabljajo ta stroj za nepredstavljivo zahtevne operacije, nedvomno uporabljali nekaj podobnega. Hkrati ima ta model tudi prednost v tem, da je skoraj vse pod nadzorom uporabnika. Tako lahko poljubno dodaja spomin.
Grafična zmogljivost
Z vidika grafične zmogljivosti je primerjava že nekoliko bolj zanimiva. Čip M1 Max ponuja dve različici, s 24-jedrnim GPE-jem in 32-jedrnim GPE-jem. Ker pa napravo primerjamo z najboljšim Macom danes, bomo seveda govorili o naprednejši, 32-jedrni različici. Od samega čipa Apple ponuja nepredstavljivo grafično zmogljivost z nizko porabo energije. Osnovni Mac Pro je nato opremljen z namensko grafično kartico AMD Radeon pro 580X z 8 GB pomnilnika GDDR5 v obliki polovičnega modula MPX, ki je modul poznan iz Maca Pro.
A poglejmo še enkrat nekaj številk, seveda iz Geekbench 5. V testu Metal je 16″ MacBook Pro s čipom M1 Max z 32-jedrnim GPU dosegel 68950 točk, medtem ko je Radeon Pro 580X dosegel le 38491 točk. Če bi želeli najti grafično kartico, ki bi se lahko približno približala zmogljivostim Applovega čipa, bi morali poseči po Radeon Pro 5700X s 16 GB pomnilnika GDDR6. Ta kartica je na testu dosegla 71614 točk. Kakorkoli, tukaj se ne konča. Ogledal si ga je tudi glavni razvijalec Affinity Photo, Andy Somerfield, ki je opravil obsežno testiranje z različnimi merili uspešnosti. Po njegovih besedah je M1 Max z lahkoto presegel zmogljivosti 12-jedrnega Mac Proja s kartico Radeon Pro W6900X (z 32 GB pomnilnika GDDR6), ki med drugim stane 362 kron. Toda Mac Pro ima spet prednost, saj je mogoče njegove zmogljivosti razširiti z dodatnimi grafičnimi karticami. Preprosto jih priključite na omenjene module.
ProRes video obdelava
16″ MacBook Pro z M1 Max in Mac Pro sta nedvomno namenjena predvsem profesionalcem, izjemno blizu pa sta strokovnjakom, ki se ukvarjajo z video montažo. V takem primeru je izjemno nujno, da naprava, na kateri delajo, nima niti najmanjših težav z obdelavo še tako zahtevnih video posnetkov, kar je lahko na primer snemanje 8K ProRes. V tej smeri oba dela ponujata svoje rešitve. Pri Mac Proju lahko doplačamo za posebno kartico Afterburner, ki s strojno opremo dekodira videe ProRes in ProRes RAW v Final Cut Pro X, QuickTime Player X in drugih podprtih aplikacijah. Je torej precej ključna komponenta za omenjeno vrsto uporabnikov, ki brez nje preprosto ne morejo. Vendar je treba upoštevati, da bo kartica stala dodatnih 60 kron.
Najmočnejši Apple Silicon čip: M1 Max
Po drugi strani pa imamo tukaj priljubljeni 16″ MacBook Pro z M1 Max, ki ponuja svojo alternativo kartici Afterburner. Konkretno govorimo o Media Engine, ki je že del Apple Silicon čipa in nam zato zanj sploh ni treba doplačati. Ponovno, to je del, ki obdeluje (kodira in dekodira) video prek strojne opreme. Vendar pa lahko Media Engine obravnava vsebino H.264, HEVC, ProRes in ProRes RAW. Natančneje, čip M1 Max ponuja 2 mehanizma za video dekodiranje, 2 za video kodiranje in 2 za kodiranje/dekodiranje vsebine ProRes. Glede cene zmaga Apple Silicon. Po drugi strani pa o njegovih sposobnostih za zdaj ne vemo veliko. Apple je že ob predstavitvi novih čipov omenil, da lahko zahvaljujoč Media Engineu v Final Cut Pro prenesejo do sedem tokov 8K ProRes vsebine. Pod črto, po tej trditvi je M1 Max boljši od 28-jedrnega Mac Proja s kartico Afterburner, kar je med drugim izjavil neposredno Apple. V tej smeri bi moral zmagati Apple Silicon, ne samo po ceni, ampak tudi po zmogljivosti.
Možnosti razširitve
Zdaj pa se pomikamo v vode, kjer očitno prevladuje Mac Pro. Če izberemo MacBook Pro, moramo dobro premisliti, ko ga konfiguriramo, saj za nazaj ne moremo ničesar spremeniti. Prenosnik bomo ob nakupu izbrali tako bomo z njim živeli do konca. A na drugi strani stoji Applov računalnik Mac Pro, ki na to gleda povsem drugače. Seveda ne gre za prenosnik, ampak za standardni računalnik, ki mu daje precejšen del možnosti. Uporabniki lahko uporabljajo module MPX za razširitev na primer grafične zmogljivosti ali povezljivosti, kar je v primeru MacBooka Pro nepredstavljivo.
Po drugi strani pa ima MacBook Pro to prednost, da je kompaktna naprava, ki jo je mogoče enostavno prenašati. Kljub teži in dimenzijam še vedno ponuja nedvomno zmogljivost. Zato je treba na to gledati z obeh strani.
cena
Cenovna primerjava je nedvomno med najbolj zanimivimi. Seveda pa nobena naprava ni poceni, saj je namenjena profesionalcem, ki svoje delo preprosto plačajo sami. A preden se lotimo primerjave, moramo poudariti, da imamo v mislih konfiguracije z osnovnim pomnilnikom. Ob povišanju lahko cena seveda zaniha še nekoliko višje. Poglejmo si najprej cenejši 16″ MacBook Pro s čipom M1 Max z 10-jedrnim procesorjem, 32-jedrnim grafičnim procesorjem, 16-jedrnim nevronskim motorjem, 64 GB enotnega pomnilnika in 1 TB prostora za shranjevanje SSD, ki stane 114 CZK. Gre torej za vrhunsko konfiguracijo, pri kateri lahko še naprej doplačujete le za shranjevanje. Po drugi strani pa imamo osnovni Mac Pro za 990 CZK, ki ponuja 164-jedrni Intel Xeon, 990 GB RAM-a, AMD Radeon Pro 8X z 32 GB pomnilnika GDDR580 in 8 GB prostora za shranjevanje.
A da bo primerjava poštena, bomo morali za Mac Pro odšteti nekoliko več. Kot smo že omenili na začetku, bi bilo v takem primeru treba poseči po konfiguraciji s 16-jedrnim procesorjem Intel Xeon W, 96 GB operativnega pomnilnika in grafično kartico AMD Radeon za W5700X. V tem primeru se je cena zvišala za več kot 100 tisoč kron, in sicer na 272 CZK. Razlika v cenah teh dveh naprav je torej ogromna. Mac pro pa je lahko bistveno zmogljivejši (in celo dražji), ponuja možnosti v primeru zamenjave komponent in podobno. MacBook Pro lahko nato prenašate in uporabljate na poti.
Kdo je zmagovalec?
Če bi želeli primerjati, katera naprava lahko ponudi največjo zmogljivost, bi bil seveda zmagovalec Mac Pro. Treba je pogledati z nekoliko drugačnega zornega kota. Obe napravi ponujata nepredstavljivo zmogljivost in enostavno nista namenjeni vsakomur. Kljub temu je neverjetno videti, kaj je Apple dosegel s prehodom na Apple Silicon, ali pomisliti, kaj nas pravzaprav čaka. Za zdaj smo šele na polovici omenjenega dvoletnega prehoda na lastno platformo, ki bi se teoretično lahko končal s predstavitvijo Mac Proja z Applovim čipom. Seveda pa ne mislimo samo na nižjo ceno. Še pred kratkim si nihče ne bi mislil, da lahko Apple pripravi tako zmogljiv prenosnik, katerega čip M1 Max zlahka v žep porine Intelove procesorje.
Lahko bi bilo te zanima
Obenem sami MacBook Pro že ponujajo visokokakovosten zaslon Liquid Retina XDR, ki temelji na tehnologijah Mini LED in ProMotion. Zahvaljujoč temu ponuja visokokakovostno sliko in hitrost osveževanja do 120Hz. Če torej razmišljate o nakupu Mac Proja, morate njegovi ceni dodati še stroške kakovostnega monitorja.
