Zapri oglas

Jedro Applovih telefonov je njihov nabor čipov. Pri tem se Apple zanaša na lastne čipe iz družine A-Series, ki jih oblikuje sam in nato njihovo proizvodnjo preda TSMC (eden največjih svetovnih proizvajalcev polprevodnikov z najsodobnejšimi tehnologijami). Zahvaljujoč temu lahko zagotovi odlično integracijo med strojno in programsko opremo ter prikrije znatno višjo zmogljivost v svojih telefonih kot telefoni konkurence. Svet čipov je šel v zadnjem desetletju skozi počasen in neverjeten razvoj ter se izboljšal dobesedno v vseh pogledih.

V povezavi s čipi se pogosto omenja proizvodni proces, podan v nanometrih. V zvezi s tem velja, da čim manjši je proizvodni proces, tem bolje je za sam čip. Število v nanometrih posebej označuje razdaljo med dvema elektrodama - virom in vrati - med katerima so tudi vrata, ki nadzorujejo pretok elektronov. Preprosto povedano lahko rečemo, da manjši ko je proizvodni proces, več elektrod (tranzistorjev) lahko uporabimo za nabor čipov, kar nato poveča njihovo zmogljivost in zmanjša porabo energije. In prav v tem segmentu se zadnja leta dogajajo čudeži, zaradi katerih lahko uživamo v vse močnejši miniaturizaciji. Odlično se vidi tudi na samih iPhonih. V letih svojega obstoja so se večkrat srečali s postopnim zmanjševanjem proizvodnega procesa svojih čipov, ki pa se je, nasprotno, izboljšal na področju zmogljivosti.

Manjši proizvodni proces = boljši nabor čipov

Takšen iPhone 4 je bil na primer opremljen s čipom Apple A4 (2010). Šlo je za 32-bitni nabor čipov s 45nm proizvodnim procesom, za katerega je poskrbel južnokorejski Samsung. Naslednji model A5 se je še naprej zanašal na 45nm proces za CPE, vendar je že prešel na 32nm za GPE. Popoln prehod se je nato zgodil s prihodom čipa Apple A6 leta 2012, ki je poganjal originalni iPhone 5. Ko je prišlo do te spremembe, je iPhone 5 ponujal 30 % hitrejši CPE. Kakorkoli, takrat je razvoj čipov šele dobival zagon. Relativno temeljna sprememba je nato prišla leta 2013 z iPhone 5S ali čipom Apple A7. To je bil prvi 64-bitni nabor čipov za telefone, ki je temeljil na 28nm proizvodnem procesu. V samo 3 letih ga je Applu uspelo zmanjšati skoraj za polovico. Kakorkoli že, kar zadeva zmogljivost procesorja in grafičnega procesorja, se je izboljšal skoraj dvakrat.

Naslednje leto (2014) je prijavil besedo iPhone 6 in 6 Plus, v katerem je obiskal Apple A8. Mimogrede, to je bil prvi nabor čipov, katerega proizvodnjo je prevzel že omenjeni tajvanski velikan TSMC. Ta kos je prišel z 20-nm proizvodnim procesom in je ponudil 25 % zmogljivejši CPE in 50 % zmogljivejši GPE. Pri izboljšanih šesticah, iPhone 6S in 6S Plus, velikan iz Cupertina stavi na čip Apple A9, kar je po svoje precej zanimivo. Njegovo proizvodnjo sta zagotovila tako TSMC kot Samsung, vendar z bistveno razliko v proizvodnem procesu. Čeprav sta obe podjetji proizvedli isti čip, je eno podjetje predstavilo 16nm proces (TSMC), drugo pa 14nm proces (Samsung). Kljub temu se razlike v uspešnosti niso pokazale. Med Applovimi uporabniki so krožile le govorice, da se iPhoni s Samsungovim čipom pri zahtevnejših obremenitvah hitreje praznijo, kar je bilo delno res. Kakor koli že, Apple je po testih omenil, da gre za razliko v razponu od 2 do 3 odstotkov in zato nima pravega vpliva.

Izdelava čipov za iPhone 7 in 7 Plus, Apple A10 Fusion, je naslednje leto prešel v roke TSMC, ki je od takrat ostal ekskluzivni proizvajalec. Model se glede proizvodnega procesa praktično ni spremenil, saj je bil še vedno 16nm. Kljub temu je Apple uspel povečati svojo zmogljivost za 40 % za CPE in 50 % za GPE. Bil je nekoliko bolj zanimiv Apple A11 Bionic v iPhonih 8, 8 Plus in X. Slednji se je ponašal z 10nm proizvodnim procesom in tako doživel razmeroma temeljno izboljšavo. To je bilo predvsem posledica večjega števila jeder. Medtem ko je čip A10 Fusion ponujal skupno 4 CPU jedra (2 zmogljivi in ​​2 varčni), jih ima A11 Bionic 6 (2 zmogljiva in 4 varčna). Močni so bili deležni 25-odstotnega pospeška, pri varčnih pa 70-odstotnega.

apple-a12-bionic-header-wccftech.com_-2060x1163-2

Velikan iz Cupertina je leta 2018 svetovno pozornost pritegnil nase s čipom Apple A12 Bionic, ki je postal prvi nabor čipov s 7nm proizvodnim procesom. Model posebej poganja iPhone XS, XS Max, XR, pa tudi iPad Air 3, iPad mini 5 ali iPad 8. Njegovi dve zmogljivi jedri sta 11 % hitrejši in 15 % varčnejši v primerjavi z A50 Bionic, medtem ko štiri varčna jedra porabijo 50% manj energije kot prejšnji čip. Appleov čip je bil nato zgrajen na istem proizvodnem procesu A13 Bionic namenjen iPhone 11, 11 Pro, 11 Pro Max, SE 2 in iPad 9. Njegova zmogljiva jedra so bila 20 % hitrejša in 30 % varčnejša, medtem ko je varčna prejela 20 % pospešek in 40 % večjo ekonomičnost. Nato je odprl sedanjo dobo Apple A14 Bionic. Najprej je šlo za iPad Air 4, mesec kasneje pa se je pojavilo v generaciji iPhone 12. Hkrati je bila to prva komercialno prodana naprava, ki je ponujala nabor čipov, ki temelji na 5nm proizvodnem procesu. Kar zadeva CPE, se je izboljšal za 40 %, GPE pa za 30 %. Trenutno nam ponujajo iPhone 13 s čipom Apple A15 Bionic, ki spet temelji na 5nm proizvodnem procesu. Čipi iz družine M-serije med drugim temeljijo na istem postopku. Apple jih uporablja v računalnikih Mac z Apple Silicon.

Kaj bo prinesla prihodnost

Jeseni naj bi nam Apple predstavil novo generacijo Applovih telefonov, iPhone 14. Po trenutnih uhajanjih in špekulacijah se bosta modela Pro in Pro Max ponašala s popolnoma novim čipom Apple A16, ki bi teoretično lahko prihajal s 4nm izdelavo postopek. Vsaj o tem se že dolgo govori med pridelovalci jabolk, a zadnje uhajanje informacij to spremembo zavrača. Očitno bomo pri TSMC videli »le« izboljšan 5nm proces, ki bo poskrbel za 10% boljšo zmogljivost in porabo energije. Sprememba naj bi torej prišla šele v naslednjem letu. V tej smeri se govori tudi o uporabi povsem revolucionarnega 3nm procesa, na katerem TSMC sodeluje neposredno z Applom. Vendar pa je zmogljivost mobilnih naborov čipov v zadnjih letih dosegla dobesedno nepredstavljivo raven, zaradi česar je manjši napredek dobesedno zanemarljiv.

.