Zapri oglas

Skoraj vse na svetu se razvija skozi čas. Ko se staramo, nastajajo novi izdelki, revolucionarne tehnologije in izboljšave umetne inteligence. Kljub temu, da postopoma prehajamo v brezžično dobo, še vedno za prenos slike v večini primerov uporabljamo kable in video konektorje. V tem članku si oglejmo najbolj znane video priključke ali kako so se postopoma razvijali skozi leta.

VGA

VGA (Video Graphic Array) je v preteklosti ena najbolj razširjenih vrst video konektorjev oziroma kablov. Ta konektor lahko še danes najdete na številnih napravah, vključno z monitorji, televizorji in starejšimi prenosniki. Za tem priključkom, ki je luč sveta ugledal leta 1978, stoji IBM. Priključek VGA lahko prikaže največjo ločljivost 640 x 480 slikovnih pik s 16 barvami, če pa ločljivost zmanjšate na 320 x 200 slikovnih pik, je na voljo 256 barv - govorimo seveda o originalnem priključku VGA, ne o njegovih izboljšanih različicah. Omenjena ločljivost 320 x 200 slikovnih pik z 256 barvami je oznaka za tako imenovani zaslon Mode 13h, srečate ga lahko ob zagonu računalnika v varnem načinu ali pri kakšni stari igrici. VGA lahko prenaša signale RGBHV, tj. rdečo, modro, zeleno, vodoravno sinhronizacijo in navpično sinhronizacijo. Kabel z ikoničnim priključkom VGA ima pogosto dva vijaka, zahvaljujoč katerima lahko kabel "zavarujemo", da ne pade iz priključka.

RCA

Priključek RCA lahko že na prvi pogled ločite od drugih video priključkov. Ta standard uporablja skupno tri kable (posebne konektorje), od katerih je eden rdeč, drugi bel in tretji rumen. Poleg videa je ta konektor lahko prenašal tudi zvok, RCA je bil najpogosteje uporabljen od 90. let prejšnjega stoletja in na začetku novega tisočletja. Takrat so bili to povsem običajni in primarni priključki za številne igralne konzole (na primer Nintendo Wii). Mnogi televizorji danes še vedno podpirajo vhod RCA. Ime RCA nima nobene zveze s samo tehnologijo, je okrajšava Radio Corporation of America, ki je popularizirala to povezavo. Rdeči in beli konektor skrbita za avdio prenos, rumeni kabel nato za video prenos. RCA je lahko prenašal zvok z videom v ločljivosti 480i ali 576i.

DVI

Digital Visual Interface, skrajšano DVI, je ugledal luč sveta leta 1999. Natančneje, za tem priključkom stoji Digital Display Working group in je naslednik priključka VGA. Priključek DVI lahko prenaša video v treh različnih načinih:

  • DVI-I (integriran) združuje digitalni in analogni prenos znotraj enega priključka.
  • DVI-D (digitalni) podpira samo digitalni prenos.
  • DVI-A (analogni) podpira samo analogni prenos.

DVI-I in DVI-D sta bila na voljo v enojnih ali dvojnih različicah. Različica z enojno povezavo je lahko prenašala video v ločljivosti 1920 x 1200 pik pri frekvenci osveževanja 60 Hz, različica z dvojno povezavo pa ločljivost do 2560 x 1600 pik pri 60 Hz. Da bi se izognili zelo hitremu staranju naprav z analognim priključkom VGA, je bila razvita zgoraj omenjena različica DVI-A, ki je bila sposobna prenašati analogni signal. Zahvaljujoč temu lahko priključite kabel DVI-A na stari VGA z reduktorjem in vse bo delovalo brez težav - ti reduktorji se uporabljajo še danes.

HDMI

HDMI - vhod za medije visoke ločljivosti - je danes med najbolj priljubljenimi video priključki. Ta vmesnik je bil razvit z združevanjem več podjetij, in sicer Sony, Sanyo in Toshiba. Priključki HDMI lahko prenašajo nestisnjene slike in zvok na računalniške monitorje, zunanje monitorje, televizorje ali celo predvajalnike DVD in Blu-ray. Vendar se trenutni HDMI precej razlikuje od prvega. Najnovejša različica tega priključka je tisti z oznako HDMI 2.1, ki je luč sveta ugledal pred tremi leti. Zahvaljujoč tej novi različici so lahko uporabniki prenašali slike 8K (iz originalne ločljivosti 4K), pasovna širina pa se je nato povečala na 48 Gbit/s. Kabli HDMI so nazaj združljivi, tako da lahko najnovejše kable uporabljate tudi s starejšimi napravami s starejšo različico HDMI. Priključek HDMI uporablja enake standarde kot DVI, zaradi česar so ti priključki združljivi med seboj pri uporabi redukcije, poleg tega pa ni poslabšanja kakovosti slike. Vendar za razliko od HDMI DVI ne podpira prenosa zvoka. Trenutno so najpogostejše tri različice HDMI - tip A je klasičen polnopravni priključek HDMI, tip C ali Mini-HDMI se pogosto uporablja na tablicah ali prenosnikih, najmanjši Micro-HDMI (tip D) pa lahko najdete na izbranih mobilne naprave.

DisplayPort

DisplayPort je digitalni vmesnik, ki ga podpira Združenje za standarde video elektronike (VESA). Namenjen je prenosu videa in zvoka, na nek način je zelo podoben priključku HDMI. DisplayPort 2.0 podpira največjo ločljivost 8K in HDR, medtem ko se DisplayPort zaradi enostavnosti pogosto uporablja za povezavo več zunanjih monitorjev. Vendar sta priključka HDMI in DisplayPort namenjena različnim tržnim segmentom. Medtem ko je HDMI namenjen predvsem napravam za domačo "zabavo", je DisplayPort namenjen predvsem povezovanju računalniške opreme z monitorji. Zaradi podobnih lastnosti lahko DisplayPort in HDMI tudi v tem primeru »zamenjava« – uporabite le adapter Dual-Mode DisplayPort. Če uporabljate priključke Thunderbolt ali Thunderbolt 2 na računalnikih Mac, lahko uporabite mini DisplayPort (za video izhod) - seveda ne obratno (tj. Mini DisplayPort -> Thunderbolt).

Thunderbolt

Vmesnik Thunderbolt najdemo predvsem na Applovih računalnikih, tj. za iMac, MacBook itd. Intel je pri tem standardu sodeloval s podjetjem Apple. Prva različica tega priključka je bila premierno predstavljena leta 2011, ko je bil predstavljen MacBook Pro. Poleg tega, da lahko služi kot video konektor, lahko Thunderbolt naredi veliko več. Thunderbolt združuje PCI Express in DisplayPort, hkrati pa lahko zagotavlja enosmerni tok. Zahvaljujoč temu lahko z enim kablom povežete do 6 različnih naprav. Da ne bo tako preprosto, je Thunderbolt 3 združljiv z USB-C – vendar teh standardov ne smete zamenjevati zaradi njihovih razlik. USB-C je šibkejši in počasnejši od Thunderbolt 3. Če imate torej v napravi Thunderbolt 3, lahko nanjo povežete kabel USB-C s polno funkcionalnostjo, obratno pa ni mogoče.

.