Zapri oglas

Apple nam je junija 2020 predstavil precej zanimivo novost, o kateri se je govorilo že dolgo. Seveda govorimo o prehodu Macov z Intelovih procesorjev na Applovo lastno rešitev Silicon. Za Apple je bila to dokaj temeljna in zahtevna sprememba, zaradi katere je marsikoga skrbelo, ali se bo ta odločitev jabolčnega podjetja sčasoma izjalovila. Vendar pa so se reakcije popolnoma obrnile, ko smo videli prvi nabor čipov M1, ki je prispel v MacBook Air, 13″ MacBook Pro in Mac mini. Apple je celemu svetu dokazal, da lahko uspešnost reši sam.

Seveda pa je tako temeljna sprememba, ki je res prinesla povečanje zmogljivosti in boljšo ekonomičnost, terjala tudi svoj davek. Apple se je preusmeril na popolnoma drugačno arhitekturo. Medtem ko se je prej zanašal na Intelove procesorje, ki uporabljajo že leta ujeto arhitekturo x86, je zdaj stavil na ARM (aarch64). To je še vedno značilno predvsem za mobilne naprave – čipe na osnovi ARM najdemo predvsem v telefonih ali tablicah, predvsem zaradi svoje varčnosti. Zato sta na primer omenjena telefona brez klasičnega ventilatorja, kar je pri računalnikih samoumevno. Zanaša se tudi na poenostavljen nabor navodil.

Če povzamemo, so čipi ARM zaradi omenjenih prednosti veliko boljša varianta »manjših« izdelkov. Čeprav lahko v nekaterih primerih bistveno presežejo zmogljivosti tradicionalnih procesorjev (x86), je resnica taka, da več kot želimo od njih, boljše rezultate bo ponudila konkurenca. Če bi želeli sestaviti kompleksen sistem s počasnim do nepredstavljivim delovanjem, potem o počasnosti ni treba govoriti.

Je Apple potreboval spremembo?

Vprašanje je tudi, ali je Apple to spremembo sploh potreboval ali pa brez nje res ni šlo. V tej smeri je precej bolj zapleteno. Ko pogledamo Mace, ki smo jih imeli na voljo med letoma 2016 in 2020, se zdi prihod Apple Silicon kot božji dar. Prehod na lastno platformo je navidezno rešil skoraj vse težave, ki so takrat spremljale Applove računalnike - šibkejše delovanje, slabo življenjsko dobo baterije pri prenosnikih in težave s pregrevanjem. Vse je naenkrat izginilo. Zato ne preseneča, da so prvi Maci, opremljeni s čipom M1, dosegli tako enormno popularnost in so se prodajali kot po tekočem traku. Pri tako imenovanih osnovnih modelih so dobesedno uničili konkurenco in za razmeroma razumen denar lahko ponudili točno tisto, kar vsak uporabnik potrebuje. Zadostna zmogljivost in nizka poraba energije.

Vendar, kot sem omenil zgoraj, bolj zapleten sistem, ki ga bomo potrebovali, bolj se bodo zmogljivosti čipov ARM na splošno zmanjšale. Ni pa nujno, da je to pravilo. Navsezadnje nas je v to prepričal tudi sam Apple s svojimi profesionalnimi nabori čipov – Apple M1 Pro, M1 Max in M1 Ultra, ki zaradi svoje zasnove ponujajo dih jemajoče zmogljivosti tudi v primeru računalnikov, od katerih zahtevamo le najboljše.

Prava Mac izkušnja z Apple Silicon

Osebno mi je celoten projekt s prehodom na custom chipsete od začetka všeč in sem bolj ali manj njegov fan. Zato sem nestrpno čakal na vsak drugi Mac z Apple Silicon, ki nam ga bo Apple pokazal in pokazal, česa je pravzaprav sposoben na tem področju. In moram iskreno priznati, da me je vedno znal presenetiti. Sam sem preizkusil Applove računalnike s čipi M1, M1 Pro, M1 Max in M2 in v vseh primerih nisem našel skoraj nobene večje težave. Kar Apple obljublja od njih, preprosto ponujajo.

macbook pro pol odprt unsplash

Po drugi strani pa je treba na Apple Silicon gledati trezno. Applovi čipi uživajo razmeroma solidno priljubljenost, zaradi katere se pogosto zdi, kot da nimajo niti najmanjšega pomanjkanja, kar utegne nekatere uporabnike presenetiti. Vedno je odvisno od tega, kaj človek pričakuje od računalnika oziroma ali lahko določena konfiguracija izpolni njegova pričakovanja. Seveda, če gre na primer za navdušenega računalniškega igričarja, potem gredo vsa jedra, ki jih ponujajo čipi Apple Silicon, povsem ob strani – v igričarski sferi so ti Maci skorajda neuporabni, ne v smislu zmogljivosti, ampak v smislu optimizacije in razpoložljivosti. posameznih naslovov. Enako lahko velja za številne druge profesionalne aplikacije.

Glavna težava Apple Silicon

Če se računalniki Mac ne morejo razumeti z Apple Silicon, je to predvsem zaradi ene stvari. To je nekaj novega, na kar se mora navaditi ves računalniški svet. Čeprav je pred Applom podobne poskuse izvajal Microsoft v navezi s kalifornijskim podjetjem Qualcomm, je šele velikanu iz Cupertina uspelo v celoti promovirati uporabo čipov ARM v računalnikih. Kot že omenjeno, ker gre bolj ali manj za novost, potem je potrebno, da jo tudi drugi začnejo spoštovati. V tej smeri gre predvsem za razvijalce. Optimizacija njihovih aplikacij za novo platformo je nujno potrebna za njeno pravilno delovanje.

Če bi morali odgovoriti na vprašanje, ali je Apple Silicon prava sprememba za družino izdelkov Mac, potem verjetno ja. Ko primerjamo prejšnje generacije s sedanjo, lahko ugotovimo le eno - Applovi računalniki so napredovali za več stopenj. Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti. Na enak način smo izgubili nekatere možnosti, ki so bile še ne tako dolgo nazaj samoumevne. Pri tem je največkrat omenjena pomanjkljivost nezmožnost namestitve operacijskega sistema Windows.

Bolj zanimivo bo videti, kam se bo Apple Silicon razvijal naprej. Za nami je le prva generacija, ki je lahko presenetila večino oboževalcev, a zaenkrat nismo prepričani, da bo Applu ta trend uspelo ohraniti tudi v prihodnje. Poleg tega je v ponudbi Applovih računalnikov še vedno relativno nujen model, ki ga še vedno poganjajo Intelovi procesorji – profesionalni Mac Pro, ki naj bi predstavljal vrhunec računalnikov Mac. Ali verjamete v prihodnost Apple Silicon ali menite, da je Apple naredil potezo, ki jo bo kmalu obžaloval?

.