Zapri oglas

Praktično nenehno lahko poslušamo o različnih ambicijah, da bi Apple in druge tehnološke velikane nekako regulirali. Lep primer je na primer nedavna odločitev Evropske unije. Po novem bo priključek USB-C postal obvezen za vso manjšo elektroniko, kamor bi poleg telefonov lahko uvrstili še tablice, zvočnike, kamere in drugo. Apple bo zato leta kasneje prisiljen opustiti svoj Lightning in preiti na USB-C, čeprav bo izgubil nekaj dobička, ki izhaja iz licenciranja dodatkov Lightning s certifikatom Made for iPhone (MFi).

Relativno nedavno se je razpravljalo tudi o regulaciji App Store. Ko je potekal sodni spor med Appleom in Epic Games, se je veliko nasprotnikov pritoževalo nad monopolnim položajem Applove trgovine z aplikacijami. Če želite svojo aplikacijo prenesti v sistem iOS/iPadOS, imate samo eno možnost. Tako imenovano stransko nalaganje ni dovoljeno – zato lahko aplikacijo namestite samo iz uradnega vira. Kaj pa, če Apple razvijalcem ne dovoli, da svoje aplikacije dodajo v App Store? Takrat preprosto nima sreče in mora svojo programsko opremo predelati tako, da ustreza vsem pogojem. Je takšno obnašanje Appla in drugih tehnoloških velikanov upravičeno ali imajo države in EU s svojimi predpisi prav?

Ureditev podjetij

Če pogledamo konkreten primer Appla in kako ga počasi z vseh strani ustrahujejo različne omejitve, potem lahko verjetno pridemo le do enega zaključka. Ali pa, da ima Cupertinov velikan prav in mu nihče nima pravice govoriti o tem, na čem sam dela, kaj je sam zgradil od vrhunca in v kaj sam vlaga ogromno denarja. Za večjo jasnost bi ga lahko povzeli glede na App Store. Apple je sam prišel do svetovno priljubljenih telefonov, za katere je zgradil tudi celotno programsko opremo, vključno z operacijskim sistemom in trgovino z aplikacijami. Logično je, da je le od njega odvisno, kaj bo naredil s svojo platformo oziroma kako se bo z njo ukvarjal v prihodnje. Toda to je le eno stališče, ki očitno daje prednost dejanjem podjetja Apple.

Na celotno problematiko moramo gledati s širšega zornega kota. Države regulirajo podjetja na trgu tako rekoč od nekdaj in za to imajo razlog. Na ta način zagotavljajo varnost ne le končnih potrošnikov, ampak tudi zaposlenih in celotnega podjetja nasploh. Ravno zaradi tega je treba določiti določena pravila in poštene pogoje za vse subjekte. Tehnološki velikani so tisti, ki nekoliko odstopajo od imaginarne normale. Ker je svet tehnologije še razmeroma nov in doživlja velik razcvet, so nekatera podjetja svoj položaj lahko izkoristila. Tak trg mobilnih telefonov je na primer razdeljen na dva tabora glede na operacijska sistema – iOS (v lasti Appla) in Android (v lasti Googla). Prav ti dve podjetji imata v svojih rokah preveč moči in ali je to dejansko prav, bomo šele videli.

iPhone Lightning Pixabay

Je ta pristop pravilen?

Skratka, vprašanje je, ali je ta pristop dejansko pravilen. Bi se morale države vmešavati v delovanje podjetij in jih kakor koli regulirati? Čeprav je v zgoraj opisani situaciji videti, kot da države s svojimi dejanji samo ustrahujejo Apple, naj bi predpisi na koncu praviloma pomagali. Kot že omenjeno, pomagajo zaščititi ne le končne potrošnike, ampak tudi zaposlene in skoraj vse.

.