Vratislav Holub Prehod s procesorjev Intel na Applove lastne čipe Silicon je s seboj prinesel številne zanimive spremembe. Najprej smo bili deležni težko pričakovanega povečanja zmogljivosti in zmanjšanja porabe energije, kar še posebej koristi uporabnikom Applovih prenosnikov. Zaradi tega ponujajo bistveno daljšo življenjsko dobo baterije in jim ni treba skrbeti za nekoč tipično pregrevanje.
Lahko bi bilo te zanima
Toda kaj točno predstavlja Apple Silicon kot tak? Apple je popolnoma spremenil arhitekturo in ji prilagodil druge spremembe. Namesto neprimerljive arhitekture x86, ki jo uporabljata vodilna proizvajalca Intel in AMD, je velikan stavil na ARM. Slednje je značilno za uporabo v mobilnih napravah. S čipi ARM v prenosnikih rahlo eksperimentira tudi Microsoft, ki za nekatere svoje naprave iz serije Surface uporablja modele kalifornijskega podjetja Qualcomm. In kot je Apple prvi obljubil, se je tega tudi držal – na trg je res prinesel zmogljivejše in varčnejše računalnike, ki so takoj pridobili na priljubljenosti.
Poenoten pomnilnik
Kot smo že omenili, je prehod na drugačno arhitekturo prinesel tudi druge spremembe. Iz tega razloga v novih računalnikih Mac ne najdemo več tradicionalnega operacijskega pomnilnika tipa RAM. Namesto tega se Apple zanaša na tako imenovani poenoteni pomnilnik. Čip Apple Silicon je tipa SoC ali System on a Chip, kar pomeni, da so vse potrebne komponente že v danem čipu. Konkretno gre za procesor, grafični procesor, Neural Engine, vrsto drugih soprocesorjev ali morda omenjeni enotni pomnilnik. Poenoten pomnilnik prinaša razmeroma temeljno prednost v primerjavi z operativnim. Ker je deljen za celoten nabor čipov, omogoča veliko hitrejšo komunikacijo med posameznimi komponentami.
Ravno zato ima poenoten pomnilnik razmeroma ključno vlogo pri uspehu novih Macov in s tem celotnega projekta Apple Silicon kot takega. Zato igra ključno vlogo pri višjih hitrostih. To lahko cenimo predvsem pri jabolčnih prenosnikih oziroma osnovnih modelih, kjer imamo od njegove prisotnosti največ koristi. Na žalost tega ne moremo reči za profesionalne stroje. Ravno zanje je lahko enoten spomin dobesedno usoden.
Lahko bi bilo te zanima
Mac Pro
Medtem ko trenutna arhitektura ARM v kombinaciji z enotnim pomnilnikom predstavlja sijajno rešitev za Applove prenosnike, ki nimajo koristi le zaradi svoje zmogljivosti, ampak tudi zaradi dolge življenjske dobe baterije, v primeru namiznih računalnikov ni več tako idealna rešitev. V tem primeru je skrb za življenjsko dobo baterije (če zanemarimo porabo) odveč, zmogljivost pa je absolutno ključna. To je lahko za napravo, kot je Mac Pro, precej usodno, saj spodkopava njene stebre, na katerih je ta model sploh zgrajen. To pa zato, ker temelji na določeni modularnosti – pridelovalci jabolk lahko poljubno spreminjajo komponente in sčasoma na primer izboljšujejo napravo. To v primeru Apple Silicon ni mogoče, saj so komponente že del enega samega čipa.
Še več, kot kaže, celotna situacija verjetno niti nima rešitve. Modularnosti v primeru uvedbe Apple Silicon preprosto ni mogoče zagotoviti, kar Apple teoretično pušča samo eno možnost - nadaljevanje prodaje vrhunskih modelov s procesorji Intel. A takšna odločitev bi (najverjetneje) prinesla več škode kot koristi. Po eni strani bi velikan iz Cupertina posredno izvedel, da so njegovi nabori čipov Apple Silicon v tem pogledu slabši, hkrati pa bi moral nadaljevati razvoj celotnega operacijskega sistema macOS in izvornih aplikacij tudi za platformo, ki temelji na Intelu. Ta korak bi logično oviral razvoj in zahteval nadaljnje naložbe. Zaradi tega oboževalci Appla nestrpno pričakujejo prihod Mac Pro z Apple Silicon. Ali lahko Apple doseže rezultat tudi s profesionalno napravo, ki je ni mogoče poljubno nadgrajevati, je torej vprašanje, na katerega bo odgovoril šele čas.
Lahko bi bilo te zanima
Vsakič, ko na Apple Silicon izide članek o Mac Proju, se še vedno sprašujem, ali ni profesionalni stacionarni stroj Mac Studio. Kaj bi nam še dal Mac Pro? Vendar sem drugje prebral, da bi imel Mac Pro modularno shranjevanje, vendar na žalost z lastniškim načinom povezave.
Nekako mi je vseeno, če bo Apple na koncu izdal Mac Pro z 2x "M2 Ultra" in 768 GB "poenotenega pomnilnika" (ki je, mimogrede, "samo" klasični LPDDR5X, ki ga lahko najdemo tudi v napravah AMD/Intel , le da je "zataknjen" na SoC). Bolj me zanima, kdaj bo Apple ukinil podporo za x86 (in Rosseta2) v macOS
Nenapovedani M2 Ultra bo omogočal 192 GB RAM-a ... po mojih lastnih izkušnjah s platformo je to veliko več kot enaka količina RAM-a na Intel Macu, zahvaljujoč enotnemu konceptu pomnilnika.
In zares ... koliko Mac PRO z 256/512 GB RAM + je bilo prodanih na leto?
Poleg tega ima arhitektura odlično upravljanje s swapom. Pričakoval bi, da bo Mac Pro nekako deloval z njim. Da bo ponujal nekaj hibridnega RAM-a, sestavljenega iz do 192 GB, podprtega z morda 1-2 TB RAID super hitrih SSD-jev (v TOP različici).
Ta hibridni RAM in modularnost shranjevanja s podporo za NVME bi lahko bila prednost pred Studiom.
+ Trdno sem prepričan, da za APPLE obstaja tudi možnost, da združi ULTRA skupaj in ima na primer MacPro z dvojno ploščo.