Zapri oglas

Prvi iPhone je bil (med drugim) edinstven po tem, da je imel 3,5 mm avdio priključek. Čeprav je bil vgrajen nekoliko globlje v napravo in je bilo velikokrat treba uporabiti adapter, je bil še vedno eden od pionirjev poslušanja glasbe z mobilnih telefonov. IPhone 7 gre v skoraj nasprotno smer. Kaj to pravzaprav pomeni?

Standardizirani 6,35-milimetrski avdio vhodno-izhodni konektor, kot ga poznamo danes, izvira iz približno leta 1878. Njegovi manjši različici 2,5 mm in 3,5 mm sta se široko uporabljali v tranzistorskih radijskih sprejemnikih v 50-ih in 60-ih letih in 3,5-milimetrski priključek je začel prevladovati trg zvoka po prihodu Walkmana leta 1979.

Od takrat je postal eden najbolj razširjenih tehnoloških standardov. Obstaja v več različicah, vendar se najpogosteje pojavlja stereo različica s tremi kontakti. Tri in pol milimetrske vtičnice vsebujejo poleg dveh izhodov tudi vhod, zahvaljujoč kateremu lahko priključimo tudi mikrofon (npr. EarPods z mikrofonom za klice) in ki napaja priključene naprave. Gre za zelo preprost princip, v katerem je tudi njegova moč in zanesljivost. Čeprav Jack ni bil najkakovostnejši avdio konektor, ki je bil na voljo, ko je bil profiliran, se je kot celota izkazal za najučinkovitejšega, kar ostaja še danes.

Združljivost vtičnice je težko preceniti. Vendar pa njegova prisotnost v tako rekoč vseh potrošniških in neštetih profesionalnih izdelkih z avdio izhodom ne olajšuje dela samo proizvajalcem slušalk, zvočnikov in manjših mikrofonov. V bistvu ga lahko štejemo za nekakšen demokratizacijski element v tehnološkem svetu, vsaj za mobilne naprave.

Obstaja veliko startupov in majhnih tehnoloških podjetij, ki izdelujejo najrazličnejše dodatke, ki se priključijo na 3,5 mm vtičnico. Od čitalnikov magnetnih kartic do termometrov in merilnikov električnega polja do osciloskopov in 3D-skenerjev, vse te naprave morda ne bi obstajale, če ne bi bilo na voljo standarda, ki je neodvisen od proizvajalca ali platforme. Česar pa ne moremo trditi za na primer polnilne kable ipd.

Se pogumno soočiti s prihodnostjo?

[su_youtube url=”https://youtu.be/65_PmYipnpk” width=”640″]

Tako se je Apple odločil, da ne bo šel "prihodnosti naproti" samo pri slušalkah, temveč tudi pri številnih drugih napravah (katerih prihodnost morda sploh ne obstaja). Phil Schiller je na odru to odločitev predvsem označil za da drzno. Nedvomno se je skliceval na to, kar je Steve Jobs nekoč rekel o Flashu: »Poskušamo narediti odlične izdelke za ljudi in smo vsaj pogumni, da smo prepričani, da to ni nekaj, zaradi česar je izdelek odličen, ampak ga ne bom dal vanj.

»Nekaterim ljudem to ne bo všeč in nas bodo žalili […], vendar bomo to sprejeli in namesto tega svojo energijo usmerili v tiste tehnologije, za katere menimo, da so v porastu in bodo prave za naše stranke. In veš kaj? Plačajo nas, da sprejemamo te odločitve, da izdelujemo najboljše možne izdelke. Če nam uspe, jih bodo kupili, če nam ne uspe, pa jih ne bodo kupili in vse se bo uredilo.«

Zdi se, da bi popolnoma iste besede lahko rekel nekdo (Steve Jobs?) v trenutnem kontekstu. Vendar, kot trdi John Gruber, Flash je bil bistveno drugačen primer kot 3,5 mm jack. Ne povzroča nobenih težav, nasprotno. Flash je bil nezanesljiva tehnologija z opazno slabimi lastnostmi glede porabe energije, zmogljivosti in varnosti.

Jack je sicer tehnološko nekoliko zastarel, a vsaj v očeh širše javnosti nima neposrednih negativnih lastnosti. Očitamo mu lahko le občutljivost na mehanske poškodbe, ki jih povzroča njegova zasnova, morebitne težave pri prenosu signala pri starejših vtičnicah in vtičnicah ter občasne neprijetne zvoke pri priklopu. Zato bi morale biti razlog za opustitev jacka prednosti alternativ, ne pa njihove slabosti.

Ali lahko kaj boljšega nadomesti 3,5 mm jack?

Vtičnica je analogna in lahko zagotovi le majhno količino energije. Signala, ki gre skozi konektor, ni več mogoče bistveno spremeniti, poslušalec pa je glede kakovosti zvoka odvisen od strojne opreme predvajalnika, predvsem od ojačevalnika in digitalno-analognega pretvornika (DAC). Digitalni konektor, kot je Lightning, omogoča naknadno vgradnjo teh naprav in zagotavlja višjo kakovost izhoda. Za to se seveda ni treba znebiti priključka, vendar njegova odprava bolj motivira proizvajalca k razvoju novih tehnologij.

Na primer, Audeze je pred kratkim predstavil slušalke, ki imajo tako ojačevalnik kot pretvornik vgrajen v kontrole in lahko zagotovijo veliko boljši zvok kot iste slušalke s 3,5 mm analognim priključkom. Kakovost je dodatno izboljšana z možnostjo prilagajanja ojačevalnikov in pretvornikov neposredno na določene modele slušalk. Poleg Audeza so si slušalke Lightning že omislile tudi druge znamke, tako da je odveč skrb, da v prihodnje ne bo kaj izbire.

Nasprotno pa je slabost uporabe Lightning konektorja njegova nekompatibilnost, kar je precej značilno za Applove konektorje. Po eni strani je pri novih MacBookih (pri razvoju katerih je tudi sam sodeloval) prešel na bodoči standard USB-C, pri iPhonih pa še vedno pušča svojo različico, ki jo licencira in pogosto onemogoča prost razvoj.

To je verjetno največja težava Applove odločitve, da odstrani 3,5-milimetrski priključek – ni ponudil nobene dovolj močne alternative. Zelo malo verjetno je, da bodo drugi proizvajalci prešli na Lightning, zato bo avdio trg razdrobljen. Tudi če bi Bluetooth obravnavali kot prihodnost, je bolj verjetno, da bo na pametnih telefonih, ki ga že imajo – številne druge zvočne naprave bi ga uporabljale samo za povezovanje slušalk, zato se ga morda ne bi splačalo uvesti – in spet obstaja padec združljivosti. V zvezi s tem se zdi, da se bodo razmere na trgu slušalk vrnile na takšne, kot so bile pred prihodom sodobnih pametnih telefonov.

Tudi pri povezovanju brezžičnih slušalk s pametnimi telefoni Bluetooth še vedno ni dovolj dober, da bi nadomestil kabel. Najnovejše različice te tehnologije ne bi smele več imeti težav s kakovostjo zvoka, a niti približno ne zadovoljijo poslušalcev formatov brez izgub. Moral pa bi ponuditi zadovoljiv zvok vsaj v formatu MP3 z bitno hitrostjo 256KB/s.

Bluetooth slušalke bodo tudi najbolj združljive v svetu pametnih telefonov, a težave s povezljivostjo se bodo pojavile drugje. Ker Bluetooth deluje na isti frekvenci kot mnoge druge tehnologije (in je pogosto v neposredni bližini več naprav, povezanih z Bluetooth), lahko pride do padcev signala, v najslabšem primeru pa do izgube signala in potrebe po ponovnem seznanjanju.

Apple u nove AirPods obljublja, da bo v zvezi s tem zanesljiv, vendar bo težko preseči nekatere tehnološke omejitve Bluetootha. Nasprotno, najmočnejša točka slušalk AirPods in največji potencial brezžičnih slušalk so senzorji, ki jih lahko vgradimo vanje. Merilniki pospeška se lahko uporabljajo ne samo za prikaz, ali je bila slušalka odstranjena iz ušesa, ampak lahko merijo tudi korake, utrip itd. Nekoč grdo in nezanesljivo prostoročno telefoniranje Bluetooth bi zdaj lahko nadomestili veliko bolj inteligentne slušalke, ki podobno do ure Apple Watch, omogoča učinkovitejšo in prijetnejšo interakcijo s tehnologijo.

Torej je 3,5-milimetrski priključek za slušalke res precej zastarel in Applovi argumenti, da bo odstranitev priključka zanj iz iPhona naredila prostor za druge senzorje (zlasti za Taptic Engine zaradi novega gumba Domov) in omogočila zanesljivejšo vodoodpornost, so ustrezen. Obstajajo tudi tehnologije, ki ga lahko učinkovito nadomestijo in prinesejo dodatne koristi. A vsak od njih ima svoje težave, pa naj gre za nezmožnost poslušanja in polnjenja hkrati ali izgubo brezžičnih slušalk. Zdi se, da je odstranitev 3,5-milimetrskega priključka iz novih iPhonov ena tistih Applovih potez, ki so načeloma res usmerjene v prihodnost, a ne preveč spretno.

Šele nadaljnji razvoj dogodkov, ki ne bo prišel čez noč, bo pokazal, ali je imel Apple spet prav. Zagotovo pa ne bomo videli, da bi sprožil plaz in bi se moral 3,5 mm jack pripraviti na umik od slave. Za kaj takega je preveč trdno zasidran v desetinah milijonov izdelkov po vsem svetu.

Viri: TechCrunch, Daring Fireball, Preobrat, Izkoristijo
Teme: ,
.