Filip Houška »Če dana zadeva ni v nasprotju z zakoni fizike, potem pomeni, da je težka, a izvedljiva,« je moto enega najpomembnejših menedžerjev Appla, a se o njem ne govori veliko. Johny Srouji, ki stoji za razvojem lastnih čipov in je od lanskega decembra član najvišjega Applovega vodstva, je oseba, zaradi katere imajo iPhoni in iPadi nekaj najboljših procesorjev na svetu.
Johny Srouji, po rodu iz Izraela, je Applov višji podpredsednik za tehnologijo strojne opreme, njegov glavni poudarek pa so procesorji, ki jih s svojo ekipo razvijajo za iPhone, iPad, zdaj pa tudi za Watch in Apple TV. Zagotovo ni novinec na tem področju, kar dokazuje njegova prisotnost pri Intelu, kamor je prišel leta 1993, zapustil pa je IBM (kamor se je ponovno vrnil leta 2005), kjer je delal na decentraliziranih sistemih. Pri Intelu oziroma v njegovem laboratoriju v domači Haifi je bil zadolžen za ustvarjanje metod, ki so z določenimi simulacijami testirale moč polprevodniških modelov.
Srouji se je uradno pridružil Applu leta 2008, vendar moramo pogledati nekoliko dlje v zgodovino. Ključna je bila predstavitev prvega iPhona leta 2007. Takratni izvršni direktor Steve Jobs se je zavedal, da ima prva generacija veliko "muh", veliko med njimi zaradi šibkega procesorja in sestavljanja komponent različnih dobaviteljev.
"Steve je prišel do zaključka, da je edini način za izdelavo resnično edinstvene in odlične naprave ta, da izdela svoj silicijev polprevodnik," je dejal Srouji v intervjuju za Bloomberg. Takrat je Srouji počasi prišel na sceno. Bob Mansfield, takratni vodja celotne strojne opreme, je opazil nadarjenega Izraelca in mu obljubil priložnost, da ustvari nov izdelek od začetka. Ko je to slišal, je Srouji zapustil IBM.
Inženirska ekipa, ki se ji je Srouji pridružil leta 2008, je imela le 40 članov, ko se je pridružil. Še 150 delavcev, katerih poslanstvo je bilo ustvarjanje integriranih čipov, je bilo pridobljenih aprila istega leta, potem ko je Apple kupil start-up, ki se ukvarja z bolj ekonomičnimi modeli polprevodniških sistemov, PA Semi. Ta pridobitev je bila ključnega pomena in je pomenila opazen napredek za "čip" oddelek pod Sroujijevim poveljstvom. To se je med drugim odrazilo v takojšnji intenzivnejši interakciji med različnimi oddelki, od programerjev do industrijskih oblikovalcev.
Prvi ključni trenutek za Sroujija in njegovo ekipo je bila implementacija modificiranega čipa ARM v prvo generacijo iPada in iPhone 4 leta 2010. Čip z oznako A4 je bil prvi, ki je kos zahtevam zaslona Retina, ki ga je imel iPhone 4 Od takrat se število "A" čipov nenehno širi in opazno izboljšuje.
Tudi s tega vidika je bilo prelomno leto 2012, ko je Srouji s pomočjo svojih inženirjev ustvaril specifične čipe A5X in A6X za iPad tretje generacije. Zahvaljujoč izboljšani obliki čipov iz iPhonov so Retina zaslon lahko uporabljali tudi na Applovih tablicah in šele takrat so se konkurenti začeli zanimati za Applove lastne procesorje. Apple si je zagotovo obrisal oči leto kasneje, leta 2013, ko je pokazal 64-bitno različico čipa A7, nekaj nezaslišanega v takratnih mobilnih napravah, saj je bil standard 32 bitov.
Zahvaljujoč 64-bitnemu procesorju so Srouji in njegovi sodelavci lahko implementirali funkcije, kot sta Touch ID in pozneje Apple Pay, v iPhone, poleg tega pa je bil to temeljni premik za razvijalce, ki so lahko ustvarili boljše in bolj tekoče igre in aplikacije.
Delo Sroujijevega oddelka je bilo občudovanja vredno že od samega začetka, kajti medtem ko se večina konkurentov zanaša na komponente tretjih oseb, je Apple leta prej videl, da bi bilo najbolj učinkovito začeti oblikovati lastne čipe. Zato imajo v Applu enega najboljših in najnaprednejših laboratorijev za razvoj silicijevih polprevodnikov, na katerega lahko z občudovanjem in hkrati zaskrbljenostjo gledata tudi največja tekmeca Qualcomm in Intel.
Morda najtežjo nalogo v svojem času v Cupertinu pa je lani dobil Johny Srouji. Apple je bil tik pred izdajo velikega iPada Pro, novega dodatka k svoji liniji tabličnih računalnikov, vendar je bil odložen. Načrti za izdajo iPada Pro spomladi 2015 so padli v vodo, ker programska, strojna oprema in prihajajoči dodatek Pencil niso bili pripravljeni. Za številne oddelke je to pomenilo več časa za delo z iPad Pro, za Sroujija pa je to pomenilo ravno nasprotno – njegova ekipa je začela tekmo s časom.
Prvotni načrt je bil, da bi iPad Pro prišel na trg spomladi s čipom A8X, ki ga je imel iPad Air 2 in je bil takrat najzmogljivejši v Applovi ponudbi. Ko pa se je izid prestavil na jesen, se je iPad Pro na uvodu srečal z novimi iPhoni in s tem tudi z novo generacijo procesorjev. In to je bila težava, saj si Apple takrat ni mogel privoščiti, da bi za svoj veliki iPad, ki ga je namenil korporativni sferi in zahtevnim uporabnikom, pripravil leto dni starega procesorja.
V samo pol leta – v časovno kritičnem načinu – so inženirji pod Sroujijevim vodstvom ustvarili procesor A9X, zahvaljujoč kateremu so lahko v skoraj trinajstpalčni zaslon iPada Pro vgradili 5,6 milijona slikovnih pik. Za svoja prizadevanja in odločnost je bil Johny Srouji decembra lani zelo velikodušno nagrajen. V vlogi višjega podpredsednika za strojne tehnologije je prišel do najvišjega vodstva Appla in hkrati pridobil 90 delnic družbe. Za današnji Apple, katerega prihodki so skoraj 70 odstotkov od iPhonov, so Sroujijeve sposobnosti zelo ključne.
