Dejstvo, da Apple pripravlja lastne procesorje za računalnike Apple, je znano že dolgo časa, zahvaljujoč različnim uhajanjem informacij in dostopnim informacijam. Toda nihče ni mogel z natančnostjo reči, kdaj bomo videli uporabo teh prilagojenih čipov v prvih računalnikih Mac. Kalifornijski gigant je svoje čipe Apple Silicon predstavil lani na razvijalski konferenci WWDC in konec lanskega leta z njimi opremil svoje prve Mace, natančneje MacBook Air, 13″ MacBook Pro in Mac mini. V uredništvo nam je uspelo istočasno dobiti MacBook Air M1 in 13″ MacBook Pro M1, zato vas redno oskrbujemo s članki, v katerih analiziramo te naprave. Po dolgih izkušnjah sem se odločil, da vam napišem subjektivni seznam 5 stvari, ki jih morate vedeti o računalnikih Mac z M1 – idealno, preden jih kupite.
Tukaj lahko kupite MacBook Air M1 in 13″ MacBook Pro M1
Nizke temperature in brez hrupa
Če imate katerega koli MacBook-a, se boste gotovo strinjali z menoj, ko rečem, da pod veliko obremenitvijo pogosto zveni kot raketoplan, ki bo poletel v vesolje. Intelovi procesorji so žal zelo vroči in kljub temu, da so njihove specifikacije na papirju naravnost odlične, je realnost nekje drugje. Zaradi visokih temperatur ti procesorji ne morejo dolgo časa delovati na najvišji frekvenci, saj majhno ohišje in hladilni sistem MacBookov preprosto nima možnosti odvajati toliko toplote. Vendar pa je Apple s prihodom čipa Apple Silicon M1 pokazal, da hladilnega sistema vsekakor ni treba izboljšati – ravno nasprotno. Čipi M1 so zelo zmogljivi, a tudi zelo varčni, kalifornijski gigant pa bi si lahko privoščil popolno odstranitev ventilatorja iz MacBook Aira. Pri 13-palčnih MacBook Pro in Mac mini z M1 se ventilatorji zares vključijo le, ko je res "slabo". Temperature tako ostajajo nizke, raven hrupa pa praktično nič.
Ne boste zagnali sistema Windows
Rečeno je, da uporabniki Mac namestijo Windows, ker ne morejo pravilno uporabljati macOS. Vendar to ne drži povsem – Windows smo najpogosteje prisiljeni namestiti takrat, ko za delo potrebujemo aplikacijo, ki ni na voljo na macOS. Trenutno je stanje glede združljivosti aplikacij z macOS že zelo dobro, kar pa ne bi mogli reči pred nekaj leti, ko je v macOS manjkalo nešteto bistvenih aplikacij. Še vedno pa lahko srečate razvijalce, ki so obljubili, da svojih aplikacij preprosto ne bodo pripravljali za macOS. Če uporabljate takšno aplikacijo, ki ni na voljo za macOS, morate vedeti, da (za zdaj) z M1 ne boste namestili Windows ali katerega koli drugega sistema na Mac. Zato bo treba najti alternativno aplikacijo ali pa ostati na Macu z Intelom in upati, da se bo situacija spremenila.
obraba SSD
Dolgo časa po predstavitvi Macov z M1 so o napravah dežjale same pohvale. Pred nekaj tedni pa so se začele pojavljati prve težave, ki so kazale na dejstvo, da so se SSD-ji v M1 Macih izredno hitro obrabljali. Pri vsakem pogonu SSD, tako kot pri vsakem drugem kosu elektronike, obstaja predvidljiva točka, nad katero bi naprava prej ali slej prenehala delovati. Pri Macih z M1 se SSD diski uporabljajo precej več, kar jim seveda lahko skrajša življenjsko dobo – menda bi jih lahko uničili že po dveh letih. Resnica pa je, da proizvajalci ponavadi podcenjujejo življenjsko dobo SSD diskov, ti pa zdržijo trikratno "mejo". Ob tem pa je treba upoštevati, da so Maci z M1 še vedno vroča novost - ti podatki morda niso povsem relevantni, obstaja pa tudi možnost slabe optimizacije v igri, ki bi jo lahko izboljšali. sčasoma prek posodobitev. V vsakem primeru, če ste navaden uporabnik, vam obraba SSD diska sploh ni treba skrbeti.
Odlična obstojnost
Podjetje apple je ob predstavitvi MacBook Air povedalo, da z enim polnjenjem zdrži do 18 ur, v primeru 13″ MacBook Pro pa do neverjetnih 20 ur delovanja z enim polnjenjem. A resnica je, da proizvajalci te številke pogosto umetno povečujejo in ne upoštevajo dejanske uporabniške uporabe naprave. Prav zato smo se v uredništvu odločili narediti lasten test baterije, v katerem smo oba MacBooka izpostavili realnim obremenitvam. Od izsledkov v uredništvu so se nam kar povesile čeljusti. Ob gledanju filma v visoki ločljivosti in pri polni svetlosti zaslona sta oba Applova računalnika zdržala približno 9 ur delovanja. Celoten test si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Zunanji monitorji in eGPU
Zadnja točka, ki bi jo rad obravnaval v tem članku, so zunanji monitorji in eGPE. Osebno pri delu uporabljam skupno tri monitorje - enega vgradnega in dva zunanja. Če bi želel uporabiti to nastavitev z računalnikom Mac z M1, tega žal ne morem, saj te naprave podpirajo samo en zunanji monitor. Morda boste trdili, da obstajajo posebni adapterji USB, ki lahko upravljajo več monitorjev, a resnica je, da zagotovo ne delujejo pravilno. Na kratko in preprosto, klasično lahko na Mac z M1 povežete samo en zunanji monitor. In če vam iz nekega razloga primanjkuje zmogljivosti grafičnega pospeševalnika v M1 in bi jo radi povečali z eGPU, vas bom spet razočaral. M1 ne podpira povezave zunanjih grafičnih pospeševalnikov.
No, kaj ko bo "v naših krajih" konec emulacije Rosetta 2. Je pa vseeno super zadeva, v primeru Mac Minija pa precej poceni zadeva (za Applove standarde). Obstaja možnost, da bo Apple prisilil razvijalce, da odpravijo leno ozadje in v celoti izkoristijo zmogljivosti M1. Bomo videli.
Rosetta 2: Upam, da bo tako, ko bodo izdali posodobitve, ki tega ne bodo potrebovale niti za Apple – vgrajeni gonilniki tiskalne vrste in skener, del sistema v aplikaciji “Music”, glasovni sintetizator, … ;-)
Seveda -:) Kar zadeva avtorske pravice (kot kaže), bo Apple to licenciral, ostalo pa pustil pri miru. Gre "samo" za denar.
Upoštevati je treba, da je pri priključitvi zunanjega monitorja prek HDMI življenjska doba baterije le 1/3.
Če napajaš tudi monitor, pa še manj -:) Zakaj ne bi imel Maca napajanega, če je monitor.
Imam Mac mini v polni konfiguraciji in sem popolnoma zadovoljen. Podpora je že zdaj zelo močna in je v samo dveh letih dosegla več kot drugi v mnogih letih. In odkrito povedano, z njihovo politiko in nakupovanjem telefonov smo omogočili naravnost fenomenalen razvoj, ki ga sicer nihče ne bi podpiral ali plačal. Torej zadovoljstvo zame.