Vratislav Holub Ko je Apple ob priložnosti razvijalske konference WWDC 2020 predstavil projekt z imenom Apple Silicon, je vzbudil kar nekaj pozornosti ne samo pri Applovih oboževalcih, ampak tudi pri ljubiteljih konkurenčnih znamk. Velikan iz Cupertina je potrdil prejšnje špekulacije, da bo prešel z Intelovih procesorjev na lastne čipe za svoje računalnike. Ni trajalo dolgo, da smo videli prvi trio modelov (MacBook Air, 13″ MacBook Pro in Mac mini), ki jih poganja čip M1, ki se je malo kasneje prebil v 24″ iMac. Oktobra letos sta prišli njegovi profesionalni različici – M1 Pro in M1 Max –, ki poganjata brutalno zmogljiv 14″ in 16″ MacBook Pro.
Lahko bi bilo te zanima
Prednosti, ki jih že vsi dobro poznamo
Čipi Apple Silicon so s seboj prinesli številne neprimerljive prednosti. Seveda je na prvem mestu uspešnost. Ker čipi temeljijo na drugačni arhitekturi (ARM), na kateri Apple med drugim gradi svoje čipe za telefone iPhone in jo zelo dobro pozna, je lahko možnosti v primerjavi s procesorji Intel potisnil na popolnoma nov raven. Seveda se tu ne konča. Hkrati so ti novi čipi izredno varčni in ne proizvajajo toliko toplote, zaradi katere na primer MacBook Air ne ponuja niti aktivnega hlajenja (ventilatorja), v primeru 13″ MacBooka Pro skoraj nikoli ne slišim delovanja omenjenega ventilatorja. Apple prenosniki so tako takoj postali odlične naprave za prenašanje – ponujajo zadostno zmogljivost in dolgo življenjsko dobo baterije.
Spomnite se predstavitve čipa M1
Najboljša izbira za običajne uporabnike
Trenutno lahko Mace z Apple Silicon, natančneje s čipom M1, označimo kot najboljše računalnike za običajne uporabnike, ki napravo potrebujejo za pisarniško delo, gledanje multimedijskih vsebin, brskanje po internetu ali občasno urejanje fotografij in videov. To je zato, ker lahko računalniki apple opravijo te naloge, ne da bi kakor koli zadihali. Seveda imamo tudi nove 14 in 16" MacBook Pro, ki jih je mogoče opremiti s čipoma M1 Pro in M1 Max. Že iz samega cenika je razvidno, da ta kos zagotovo ni namenjen običajnim ljudem, ampak profesionalcem, ki jim z malo pretiravanja nikoli ni dovolj moči.
Lahko bi bilo te zanima
Slabosti Apple Silicon
Ni vse zlato, kar se sveti. Temu reku seveda ne uidejo niti čipi Apple Silicon, ki imajo žal tudi nekaj pomanjkljivosti. Na primer, pesti ga omejeno število vhodov, zlasti pri 13″ MacBook Pro in MacBook Air, ki ponujata le dva vhoda Thunderbolt/USB-C, medtem ko sta kos le priklopu enega zunanjega monitorja. A največja pomanjkljivost ostaja dostopnost aplikacij. Nekateri programi morda še niso optimizirani za novo platformo, zato jih sistem zažene pred kompilacijsko plastjo Rosetta 2. To seveda prinese zmanjšano zmogljivost in druge težave. Stanje se postopoma izboljšuje in jasno je, da se bodo razvijalci s prihodom drugih čipov Apple Silicon osredotočili na novejšo platformo.
Poleg tega, ker so novi čipi zgrajeni na drugačni arhitekturi, klasične različice operacijskega sistema Windows na njih ni mogoče zagnati/virtualizirati. Pri tem je mogoče virtualizirati le tako imenovano Insider verzijo (namenjeno arhitekturi ARM) prek programa Parallels Desktop, ki pa ni ravno najcenejša.
Lahko bi bilo te zanima
A če na omenjene pomanjkljivosti pogledamo z distance, ali jih je sploh smiselno reševati? Seveda je jasno, da je za nekatere uporabnike pridobitev Maca s čipom Apple Silicon popolna neumnost, saj trenutni modeli ne omogočajo 100-odstotnega delovanja, zdaj pa govorimo o navadnih uporabnikih. Čeprav ima nova generacija Applovih računalnikov nekaj slabosti, so še vedno prvorazredni stroji. Treba je le ločiti, komu so pravzaprav namenjeni.
Rosetta je popolnoma v redu. Tako da nimam izkušenj z nobenimi PRO programi in vem, da je bilo govora o nekih vtičnikih za razne PRO programe, ki morda ne bodo delovali, ampak to seveda zahteva čas. Kar zadeva igre, na primer, gredo skozi Rosseto zelo dobro in običajno celo bolje kot prej.
No, z Windowsi je slabo. Čeprav se da rešiti preko Parallels Desktop, načeloma deluje, ni pa še končna verzija in se mi je že zgodilo, da je Microsoft izdal tako Insider posodobitev, ki tako rekoč ni delovala in je še vedno uradno na voljo za prenesite na njihovo spletno stran kot možno namestitev.
Kot ekipa razvijalcev v varnostnem podjetju smo popolnoma navdušeni nad M1.
OK, kaj pa gonilniki USB za tiskalnike, na primer? Ne najdem informacij o združljivosti. Nočem tvegati, da ne bom natisnil ali skeniral ničesar, kar napišem. Ne najdem teh informacij pri proizvajalcu tiskalnika (Brother).
Imam Mac Mini s procesorjem M1. Laserski tiskalnik HP star šest let in dela bolje kot na windowsih. HP ne ponuja drugega gonilnika kot win7 za podporo za ta tiskalnik. Toda skeniranje in vse nastavitve tiskalnika, vključno s kakovostjo tiskanja in skeniranja, na MacMini delujejo odlično. Tako da me verjetno ne bi smelo skrbeti, saj še nisem slišal od nikogar, da tiskalnik ne deluje na njegovem Macu.
Sicer pa pri aplikacijah, ki tečejo samo prek rozete, tako pisarniške aplikacije kot urejanje fotografij in videov delujejo hitreje kot na prejšnjem Macbooku z Intelovim procesorjem.
No, kaj pa virtualizacija sistema Windows…..Ne razumem, zakaj se to še vedno rešuje….tudi v sistemu Windows ni mogoče zagnati OSX…..Želim si Windows ali Mac…..Ne razumem, zakaj nekdo še rešuje. Poleg tega menim, da je poleg nekaterih profesionalnih programov za Windows možno najti ustrezno zamenjavo neposredno za OSX.
"Parallels ni najcenejši"
Kdor ima Mac, nima težav z 80 USD na leto za Parallels.
Namesto da bi se ukvarjali z virtualizacijo za 80 evrov, je lažje in učinkoviteje kupiti osnovni prenosnik z Windowsi za nekaj tisočakov.
Zanimiv napad. Ampak seveda ne bi želel imeti druge trgovine