Filip Brož Predstavljajte si situacijo: imate več sob, v vsaki je postavljen zvočnik in iz vseh se sliši bodisi ista skladba bodisi iz vsake popolnoma druga pesem. Govorimo o fenomenu zadnjih let, tako imenovanem multiroomu, ki je avdio rešitev posebej za povezovanje več zvočnikov in njihovo preprosto upravljanje z vaše mobilne naprave. S povezavo z različnimi storitvami pretakanja glasbe ali vašo lokalno knjižnico je multiroom zelo prilagodljiva zvočna nastavitev.
Do relativno nedavnega si je bilo povsem nepredstavljivo zgraditi močno opremo doma, ne da bi morali skrbeti za desetine metrov kablov in druge neprijetne zadeve, povezane s tem. Brezžična »revolucija« pa posega v vse tehnološke segmente, tudi v avdio, zato danes ni problem opremiti dnevne sobe ne le s kakovostnim brezžičnim hišnim kinom, ampak tudi z ločenimi in prosto prenosljivimi zvočniki, ki so popolnoma sinhronizirani. in nadzorovan iz ene naprave.
Brezžične zvočnike in avdio tehnologijo vseh vrst zdaj ponujajo ali razvijajo vsi relevantni igralci, da bi bili v koraku s časom. A pionir na tem področju je nedvomno ameriško podjetje Sonos, ki še naprej ponuja neprekosljive rešitve na področju multiroomov, ki zahtevajo le minimum žic. Da pa bi lahko objektivno ocenili omenjeni Sonos, smo podobno rešitev preizkusili tudi pri konkurenčnem Bluesoundu.
Poskusili smo najboljše iz obeh podjetij. Od Sonosa so bili to Playbar, zvočniki Play:1 in Play:5 druge generacije ter SUB nizkotonec. Vključili smo Pulse 2, Pulse Mini in Pulse Flex podjetja Bluesound ter omrežna predvajalnika Vault 2 in Node 2.
Sonos
Moram reči, da nikoli nisem bil velik oboževalec zapletenih rešitev ožičenja. Raje imam intuitiven zagon in nadzor po vzoru Applovih izdelkov – torej razpakiranje iz škatle in takojšnji začetek uporabe. Sonos ni le zelo blizu kalifornijskemu podjetju v tem pogledu. Najtežji del celotne namestitve je bil verjetno najti primerno lokacijo in zadostno število prostih električnih vtičnic.
Čarovnija Sonosovih zvočnikov je v njihovi popolnoma samodejni sinhronizaciji v lastnem omrežju z domačim Wi-Fi. Najprej sem razpakiral Sonos Playbar, ga povezal s svojim LCD televizorjem s priloženim optičnim kablom, ga priključil v električno vtičnico in gremo ...
Playbar in spodoben bas za TV
Playbar vsekakor ni majhen in ga je s slabimi petimi kilogrami in pol ter merami 85 x 900 x 140 milimetrov treba postaviti na primerno mesto blizu televizorja. Možno ga je tudi trdno pritrditi na steno ali obrniti na bok. V dobro oblikovanem izdelku je šest sredinskih in trije visokotonci, ki jih dopolnjuje devet digitalnih ojačevalcev, tako da ni izgube kakovosti.
Zahvaljujoč optičnemu kablu lahko uživate v kristalno čistem zvoku, ne glede na to, ali predvajate film ali glasbo. Vse zvočnike Sonos lahko upravljate z uporabo istoimenska aplikacija, ki je brezplačno na voljo za iOS in Android (na voljo pa sta tudi različici za OS X in Windows). Po zagonu aplikacije le z nekaj preprostimi koraki seznanite Playbar z iPhoneom in glasba se lahko začne. Kabli niso potrebni (samo en za napajanje), vse gre po zraku.
Z običajnim seznanjanjem in nastavitvijo komunikacija med posameznimi zvočniki poteka v vašem domačem omrežju Wi-Fi. Če pa povezujete tri ali več zvočnikov, priporočamo nakup brezžičnega oddajnika Boost podjetja Sonos, ki bo ustvaril lastno omrežje za celoten sistem Sonos, tako imenovani SonosNet. Ker ima drugačno kodiranje, ne preobremeni vašega domačega Wi-Fi omrežja in nič ne ovira sinhronizacije in medsebojne komunikacije med zvočniki.
Ko sem nastavil Sonos Playbar, je bil čas za masivni in seveda brezžični Sonos SUB. Čeprav bo Playbar poskrbel za dobro zvočno izkušnjo na primer pri gledanju filma, vseeno ni povsem enako brez ustreznega basa. Nizkotonec iz Sonosa očara s svojo zasnovo in obdelavo, najpomembnejša pa je njegova zmogljivost. Za to skrbita dva visokokakovostna zvočnika, ki sta nameščena drug nasproti drugega, kar posledično povečata globok zvok, ter dva ojačevalnika razreda D, ki opazno podpreta glasbeno zmogljivost ostalih zvočnikov.
Moč multirooma se kaže
Playbar + SUB duo je odlična rešitev za TV v dnevni sobi. Obe napravi samo priključite v vtičnico, Playbar povežete s televizorjem (ni pa nujno, da ga uporabljate samo s televizorjem), ostalo pa udobno upravljate iz mobilne aplikacije.
Njegovo moč sem začel zares ceniti šele, ko sem druge zvočnike vzel iz škatel. Najprej sem začel z manjšimi zvočniki Play:1. Kljub majhnim dimenzijam so v njih nameščeni visokotonec in srednje nizkotonski zvočnik ter dva digitalna ojačevalnika. S parjenjem sem jih preprosto povezal z mobilno aplikacijo in lahko začel uporabljati multiroom.
Po eni strani sem poskušal povezati Sonos Play:1 z omenjenim domačim kinom, sestavljenim iz Playbara in SUB nizkotonca, nakar so vsi zvočniki predvajali isto, potem pa sem en Play:1 prenesel v kuhinjo. , drugega v spalnico ter nastavite, da predvaja povsod v mobilni aplikaciji nekaj drugega. Pogosto boste presenečeni nad tem, kakšen zvok lahko ustvari tako majhen zvočnik. Povsem idealni so za manjše prostore. Če nato povežete dva predvajalnika Play:1 skupaj in ju postavite enega poleg drugega, imate nenadoma dobro delujoč stereo.
Toda najboljše od Sonosa sem prihranil za konec, ko sem razpakiral veliki Play:5 druge generacije. Na primer, Playbar pod televizorjem že sam zelo dobro predvaja, vendar je glasba zares zaživela šele, ko je bil povezan Play:5. Play:5 je Sonosov paradni konj, njegovo priljubljenost pa je potrdila že druga generacija, v kateri je Sonos svoj zvočnik dvignil na višjo raven.
Zelo učinkovit ni le dizajn, ampak tudi upravljanje na dotik, ki je hkrati učinkovito. Preprosto podrsajte s prstom po zgornjem robu zvočnika, da preklapljate med pesmimi. Ko sem Play:5 povezal z uveljavljenim SonosNetom in se seznanil z ostalimi nastavitvami, se je zabava zagotovo lahko začela. In res kjerkoli.
Tako kot za Play:1 tudi za Play:5 velja, da zna igrati povsem samostojno, zaradi svojih proporcev pa je tudi veliko boljši od »enih«. V notranjosti Play:5 je šest zvočnikov (trije visoki in trije srednje nizki) in vsakega od njih napaja svoj digitalni ojačevalnik razreda D, ima pa tudi šest anten za stabilen sprejem Wi-Fi omrežja. Sonos Play:5 tako ohranja popoln zvok tudi pri visoki glasnosti.
Ko postavite Play:5 v katero koli sobo, boste navdušeni nad zvokom. Poleg tega je Sonos zelo dobro pripravljen na te primere – ko zvočniki igrajo sami. Vsak prostor ima drugačno akustiko, tako da če postavite zvočnik v kopalnico ali spalnico, bo povsod zvenel nekoliko drugače. Zato se vsak zahtevnejši uporabnik velikokrat poigra z izenačevalnikom za brezžične zvočnike, preden najde optimalno delovanje. Vendar Sonos ponuja tudi še lažji način za popolno uglasitev zvoka – s funkcijo Trueplay.
S Trueplay lahko enostavno prilagodite vsak zvočnik Sonos za vsako sobo. V mobilni aplikaciji morate le slediti preprostemu postopku, in sicer se z iPhonom ali iPadom sprehodite po prostoru, medtem ko ga premikate gor in dol in zvočnik odda določen zvok. Zahvaljujoč temu postopku lahko zvočnik v eni minuti nastavite neposredno za določen prostor in njegovo akustiko.
Vse je torej spet izvedeno v duhu maksimalne enostavnosti in prijaznosti do uporabnika, v čemer je Sonos močan. Prve dni namerno nisem nastavil funkcije Trueplay in sem preizkusil podajanje zvoka praktično v tovarniških nastavitvah. Takoj ko sem z iPhonom v roki in prižganim Trueplayem obhodil vse prizadete prostore, si nisem mogel kaj, da se ne bi načudil, kako je zvočna predstavitev prijetnejša za poslušanje, saj je v prostoru lepo odmevala.
bluesound
Po nekaj tednih sem vse zvočnike Sonos zapakiral nazaj v škatlo in v stanovanje namestil konkurenčno rešitev podjetja Bluesound. Nima tako širokega nabora zvočnikov kot Sonos, a jih ima vseeno kar nekaj in v marsičem osupljivo spominja na Sonos. Po stanovanju sem postavil masivni Bluesound Pulse 2, njegovega manjšega brata Pulse Mini in na nočno omarico postavil kompaktni dvosmerni zvočnik Pulse Flex.
Preizkusili smo tudi brezžična omrežna predvajalnika Vault 2 in Node 2 podjetja Bluesound, ki ju je seveda mogoče uporabiti pri nastavitvah katere koli znamke. Oba predvajalnika imata zelo podobne funkcije, le Vault 2 ima dodatna dva terabajta prostora za shranjevanje na trdem disku in lahko kopira CD-je. A k igralcem bomo prišli kasneje, najprej so nas zanimali zvočniki.
Mogočni utrip 2
Bluesound Pulse 2 je brezžični, aktivni dvosmerni stereo zvočnik, ki ga lahko postavite v skoraj vsak prostor. Izkušnja vtičnika je bila podobna Sonosu. Pulse 2 sem priključil v vtičnico in ga seznanil z iPhonom ali iPadom. Sam postopek parjenja ni tako preprost, a tudi ni težak. Na žalost obstaja le korak z odpiranjem brskalnika in vnosom naslova setup.bluesound.com, kjer poteka združevanje.
Ni vse v eni mobilni aplikaciji, uporablja se predvsem za nadzor že seznanjenega sistema ali ločenih zvočnikov. Po drugi strani pa vsaj pozitivno BluOS aplikacije v češčini in tudi za Apple Watch. Po združitvi zvočniki Bluesound komunicirajo prek domačega Wi-Fi omrežja, zato je pričakovati, da se bo pretok na njem povečal. Več zvočnikov kot imate, bolj bo sistem zahteven. Za razliko od Sonosa Bluesound ne ponuja ničesar podobnega Boostu.
Dva 2 mm širokopasovna gonilnika in en bas gonilnik se skrivata v napihnjenem zvočniku Pulse 70. Frekvenčno območje je več kot spodobno 45 do 20 tisoč hercev. Na splošno se mi zdi Pulse 2 bolj agresiven in trši kot Sonos Play:5 v smislu njegovega glasbenega izraza, še posebej me je navdušil globok in izrazit bas. A to niti ni tako presenetljivo, ko vidite Pulse 2 – ni majhna stvar: z merami 20 x 198 x 192 milimetrov tehta več kot šest kilogramov in ima moč 80 vatov.
Vendar pa boljši zvok, ki prihaja iz Bluesounds, ne more biti veliko presenečenje. Tehnološko je to celo višji razred od tistega, kar ponuja Sonos, kar še posebej potrjuje podpora zvoku v višji ločljivosti. Zvočniki Bluesound lahko pretakajo do studijske kakovosti 24-bit 192 kHz, kar je res opazno.
Manjši brat Pulse Mini in še manjši Flex
Zvočnik Pulse Mini je po videzu povsem enak svojemu starejšemu bratu Pulse 2, le da ima 60 vatov moči in je težji skoraj polovico manj. Ko priključite drugi zvočnik iz Bluesounda, lahko izberete, tako kot pri Sonosu, ali jih želite združiti v skupine, da predvajajo isto stvar, ali jih želite ločiti za več sob.
Zvočnike lahko na primer povežete s shrambo NAS, dandanes pa mnoge uporabnike zanima možnost neposredne povezave z različnimi storitvami pretakanja glasbe. Tukaj obe rešitvi, ki sva jih preizkusili, podpirata Tidal ali Spotify, vendar ima Sonos za oboževalce Apple jasno prednost tudi pri neposredni podpori za Apple Music. Čeprav sem tudi sam uporabnik Apple Music, moram reči, da sem šele pri podobnih avdio sistemih spoznal, zakaj je dobro uporabljati konkurenčnega Tidala. Skratka, format FLAC brez izgub lahko poznamo ali slišimo, še toliko bolj z Bluesoundom.
Končno sem priključil Pulse Flex podjetja Bluesound. Je majhen dvosmerni zvočnik, odličen za potovanja ali kot spremljevalec v spalnici, kamor sem ga tudi dal. Pulse Flex ima en gonilnik srednjih basov in en gonilnik visokih tonov s skupno močjo 2 krat 10 vatov. Tako kot njegovi sodelavci tudi on za svoje delo potrebuje električno vtičnico, obstaja pa možnost nakupa dodatne baterije za poslušanje glasbe na poti. Obljublja do osem ur delovanja z enim polnjenjem.
Nepopolna ponudba Bluesound
Moč Bluesounda je tudi v medsebojnem povezovanju vseh zvočnikov in ustvarjanju precej zanimive multiroom rešitve. Z uporabo optičnega/analognega vhoda lahko na Bluesound enostavno povežete tudi zvočnike drugih znamk in vse dopolnite s komponentami, ki manjkajo v Bluesound ponudbi. Zunanje diske je možno priključiti tudi prek USB-ja in iPhone ali drugega predvajalnika prek 3,5 mm vtičnice.
Zgoraj omenjeni omrežni predvajalniki Vault 2 in Node 2 ponujajo tudi zanimivo razširitev za vse multiroome, razen za Vault 2, vse predvajalnike Bluesound je mogoče povezati prek Wi-Fi ali Ethernet. Pri Vault 2 je potrebna fiksna ethernetna povezava, saj deluje tudi kot NAS. Nato lahko zvok usmerite prek optičnega ali analognega vhoda, USB-ja ali izhoda za slušalke. Na Node 2 in Vault 2 lahko preko linijskega izhoda priključite ojačevalnik, pa tudi aktivne zvočnike ali aktivni nizkotonec. Poleg Node 2 streamerja obstaja tudi različica Powernode 2 z ojačevalnikom, ki ima močan izhod dvakrat 60 vatov za par pasivnih zvočnikov in en izhod za aktivni nizkotonec.
Powernode 2 vsebuje vgrajen digitalni ojačevalnik HybridDigital, ki ima moč 2 krat 60 vatov in tako bistveno izboljša predvajano glasbo, na primer iz pretočne storitve, internetnega radia ali trdega diska. Vault 2 je po parametrih zelo podoben, a če v skoraj nevidno režo vstavite glasbeni CD, ga predvajalnik samodejno kopira in shrani na trdi disk. Če imate doma veliko zbirko starih albumov, boste to funkcijo zagotovo cenili.
Oba omrežna predvajalnika lahko povežete tudi z mobilno aplikacijo BluOS, ki je na voljo za iOS in Android, vse pa lahko upravljate iz OS X ali Windows. Torej je odvisno od vas, kako želite uporabljati Powernode ali Vault. Služijo lahko le kot ojačevalci, hkrati pa skrijejo vašo celotno glasbeno knjižnico.
Čeprav se glavna stvar vrti okoli Sonosa in Bluesounda okoli likalnika, mobilne aplikacije dopolnjujejo izkušnjo. Oba tekmeca imata zelo podobni aplikaciji, s podobnim principom upravljanja, razlike pa so v detajlih. Če odmislimo Sonosovo pomanjkanje češčine, ima njegova aplikacija na primer hitrejše ustvarjanje seznamov predvajanja in ponuja tudi boljše iskanje po pretočnih storitvah, saj lahko pri iskanju določene skladbe izberete, ali jo želite predvajati s Tidal, Spotify ali Apple Music. Bluesound ima to ločeno in še ne deluje z Apple Music, sicer pa sta si aplikaciji zelo podobni. In prav tako bi si oba zagotovo zaslužila malo več nege, a delata kot morata.
Koga postaviti v dnevno sobo?
Po nekajtedenskem testiranju, ko so po stanovanju odmevali zvočniki Sonos in nato še Bluesound boxi, moram reči, da mi je bila prva omenjena znamka bolj všeč. Bolj ali manj podobno preproste in intuitivne rešitve ni, če želite kupiti multiroom. Bluesound se v vseh pogledih približa Sonosu, vendar je Sonos že vrsto let v prednosti. Vse je odlično zasnovano in med seznanjanjem in celotno nastavitvijo sistema praktično ni napak.
Ob tem je treba takoj dodati, da govorimo o enem najnaprednejših multiroomov na trgu, kar ustreza tudi ceni. Če želite kupiti celoten avdio sistem od Sonosa ali Bluesounda, stane več deset tisoč kron. Pri Sonosu več ali manj noben izdelek ali zvočnik ne pride pod 10 kron, Bluesound je še dražji, cena se začne vsaj pri 15. Običajno so cenejši samo mrežni predvajalniki ali ojačevalci omrežja.
Vendar pa v zameno za zajeten vložek dobite tako rekoč brezhibno delujoče brezžične multiroom sisteme, kjer vam ni treba skrbeti, da bi se zaradi slabe komunikacije nehali igrati bodisi med seboj bodisi z na primer mobilno aplikacijo. Vsi glasbeni poznavalci razumljivo svetujejo, da je hišni kino najbolje povezati s kablom, a »brezžično« je preprosto trendovsko. Poleg tega nimajo vsi možnosti, da preprosto uporabljajo žice, in končno, brezžični sistem vam zagotavlja udobje prostega premikanja in "raztrganja" celotnega sistema v posamezne zvočnike.
Za Sonos govori širina njegove ponudbe, iz katere lahko udobno sestavite cel hišni kino. Pri Bluesoundu boste še vedno našli zelo zmogljiv nizkotonec Duo, ki je opremljen s parom manjših zvočnikov, ne pa več playbar, ki je zelo primeren za TV. In če želite zvočnike kupiti ločeno, funkcija Trueplay govori za Sonos, ki vsak zvočnik idealno nastavi za določen prostor. V meniju Sonos je tudi omrežni predvajalnik, podoben tistemu, ki ga ponuja Bluesound v obliki Connect.
Po drugi strani pa je Bluesound po zvoku v višjem razredu, kar nakazujejo tudi višje cene. Pravi avdiofili bodo to prepoznali, zato pogosto z veseljem doplačajo za Bluesound. Ključna pri tem je podpora za zvok višje ločljivosti, ki je za mnoge več kot Trueplay. Čeprav Sonos ne ponuja najvišje kakovosti zvoka, predstavlja odlično uglašeno in predvsem celovito multiroom rešitev, ki je kljub vse večji konkurenci še vedno številka ena.
Na koncu velja razmisliti, ali je multiroom rešitev res za vas in ali se splača vložiti več deset tisočakov v Sonos ali Bluesound (na trgu pa so seveda tudi druge znamke). Če želite izpolniti pomen multiroom, morate načrtovati ozvočenje več prostorov in hkrati želeti biti udobni pri naknadnem nadzoru, kar Sonos in Bluesound izpolnjujeta s svojima mobilnima aplikacijama.
Čeprav lahko na primer iz Sonosa preprosto sestavite hišni kino, to ni glavni namen multirooma. Gre predvsem za preprosto manipulacijo (premikanje) vseh zvočnikov in njihovo medsebojno povezovanje in odklapljanje glede na to, kje, kaj in kako predvajate.
Podjetju se zahvaljujemo za izposojo izdelkov Sonos in Bluesound ketoza.
Potrjujem, zvočnike sem izbiral približno pol leta in izbral sem Sonos. Imam dva Play:1 in enega Play:5. Od njih sem pričakoval veliko, a so presegli vse, pa naj bo embalaža, videz, lepa teža, hitrost delovanja, zvok ali praktična uporaba. Moram reči, da zame pomenijo drugo raven pri odkrivanju in poslušanju glasbe. Zdaj je vse veliko boljše in lažje in zaradi tega danes veliko več poslušam, čeprav sem včasih veliko poslušala. Imam majhno pritožbo glede trenutne oblike aplikacije, ki nima možnosti ocenjevanja glasbe, predvajane iz Apple Music, kot sem vajen iz aplikacije Music (v iOS) ali iTunes (v OS X). Če nisem za računalnikom in ne predvajam glasbe iz Apple Music, nimam možnosti, da bi mi bila glasba všeč, da bi Apple priporočil novo podobno glasbo. Vendar upajmo, da je to stvar posodobitev aplikacij in Apple, ki je dovolj odprt, da dovoli aplikacije tretjih oseb. Sicer pa sem nad zvočniki navdušena, priporočam!
Sonos je slabši zvočnik v smislu zvoka. Tega ne bo kupil noben hifi predvajalnik. To je razlika med CD in Mp3.
Verjetno se večino časa ne strinjam s tabo, tukaj pa se moram strinjati. Zvočno so seveda precej slabši, a če so relativno "kvalitetni" in brezžični, potem JBL Authentics ali B&O - če je treba, Bose ali HK za najvišje domete.
Funkcija je verjetno dobra, zvočno pa je v primerjavi z omenjenima zelo zelo šibka.
Sposodil sem si omenjene zvočnike, ki sem jih testiral doma s primarnim ciljem preizkusiti celoten multiroom audio sistem. Predvsem pa Sonos. S tem mislim, da seveda obstajajo zvočniki, ki so drugačni glede zmogljivosti, vendar ne ponujajo tega, kar počneta Sonos ali Bluesound. Sonos je med pionirji brezžičnega predvajanja, vključno z multiroom. Ne vem, kaj ste testirali, ampak samo Play:5 druge generacije mi je zadostoval za ozvočenje cele hiše, kar je bilo šele, ko sem mu dodal X dodatnih zvočnikov, kot pišem v recenziji. V vsakem primeru vas prosimo za nasvete, z veseljem bomo našli in preizkusili konkurenčno rešitev.
Ja, multiroom ne ponuja zgoraj omenjenega zvočnika, a če že vložim recimo "več" denarja v zvočnik (z vidika Hi-Fista je cena naravnost smešna), potem gre v prvi vrsti za zvok. In zvok JBL Authentics L16 je precej drugačen od zvoka Play 5 – celotna konstrukcija zvočnikov je popolnoma drugačna.
Za L16 lahko rečemo, da je klasičen Hi-Fi lesen zvočnik, opremljen z ojačevalcem v masivni izvedbi, vključno s hlajenjem, težkim 16 kg, ki ima nekaj elektronike za povezovanje vsega mogočega – medtem ko je Sonos preprosto "plastična igrača", zvočno v povsem drugo kategorijo, ki ustreza celotni konstrukciji težki 4 kg.
Če želite preizkusiti najboljšo stvar za iPhone po ugodni ceni, preizkusite L16 – a ga morate tudi »nahraniti«.
Hvala za namig, bomo videli kdo bo ponudil in si mogoče kaj izposodil in bom z veseljem napisal. Sicer pa je bila poanta in glavni cilj tega članka (recenzije) izpostaviti multiroom rešitev, tako da o primerjavi Sonosa ali drugih zvočnikov sploh nisem razmišljal...jasno je, da vedno lahko obstaja boljša alternativa :-)
Ja, iz pregleda sem razumel, da gre za to rešitev. Odgovoril sem zgornjemu kolegu, ki je napisal, da Sonos ni veliko.
Teoretično bi lahko JBL Authentics L16 dobili od zgodnjega predstavnika HK, saj JBL pripada HK.
Sicer je bila tudi na Češkem objavljena specializirana recenzija o tem zvočniku - bi pa rada prebrala tudi vašo.
Zvočnik je čudovit v Nemčiji, poskusil sem ga kakšne pol ure.