Ondrej Holzman Po dveh tednih sojenja v Oaklandu v Kaliforniji o tem, ali je Apple škodoval uporabnikom s svojimi spremembami iTunes in iPodov, je osemčlanska porota zdaj na poti. Slišala je zadnje argumente obeh strani in v naslednjih dneh naj bi se odločila, kaj se je pravzaprav zgodilo v glasbeni industriji pred približno desetimi leti. Če se odloči proti Applu, lahko jabolčno podjetje plača do milijardo dolarjev.
Tožniki (več kot 8 milijonov uporabnikov, ki so kupili iPod med 12. septembrom 2006 in 31. marcem 2009, ter na stotine malih in velikih trgovcev na drobno) od Appla zahtevajo 350 milijonov dolarjev odškodnine, vendar bi se lahko ta znesek zaradi protimonopolnih zakonov potrojil. V svoji sklepni besedi so tožniki navedli, da je bil iTunes 7.0, izdan septembra 2006, namenjen predvsem izločitvi konkurence iz igre. iTunes 7.0 je prišel z varnostnim ukrepom, ki je odstranil vso vsebino iz knjižnice brez zaščitnega sistema FairPlay.
Leto kasneje je sledila posodobitev programske opreme za iPode, ki je tudi na njih uvedla enak sistem zaščite, kar je imelo za posledico, da na Applovih predvajalnikih ni bilo mogoče predvajati glasbe z drugačnim DRM, tako da so imeli konkurenčni prodajalci glasbe brez dostopa do Applovega ekosistema.
Po mnenju tožnikov je Apple oškodoval uporabnike
Odvetnik tožnikov, Patrick Coughlin, je dejal, da bi lahko nova programska oprema izbrisala celotno uporabnikovo knjižnico na iPodih, ko bi zaznala kakršne koli nedoslednosti v posnetih skladbah, kot je glasba, prenesena od drugod. »To bi primerjal z razstrelitvijo iPoda. Bilo je hujše kot obtežilnik za papir. Lahko bi izgubil vse," je dejal poroti.
»Ne verjamejo, da imaš ta iPod. Verjamejo, da imajo še vedno pravico izbrati namesto vas, kateri predvajalnik bo na voljo v vaši napravi, ki ste jo kupili in jo imate v lasti,« je pojasnil Couglin in dodal, da je Apple verjel, da ima pravico »poslajšati vašo izkušnjo skladbe, ki bi jo morda nekega dne predvajaj in naslednji dan ne več", ko je glasbi, kupljeni v drugih trgovinah, preprečil dostop do iTunes.
Vendar pa ni predolgo čakal na Applov negativen odziv. "Vse je izmišljeno," je v svojem zaključnem govoru nasprotoval Applov Bill Isaacson. "Ni dokazov, da se je to kdaj zgodilo ... nobenih strank, nobenih uporabnikov iPod-a, nobenih anket, nobenih poslovnih dokumentov Apple," je dejal, ne bi smela kaznovati Applea zaradi inovacij in ga kaznovati na podlagi neumnosti.
Apple: Naša dejanja niso bila protikonkurenčna
V zadnjih dveh tednih je Apple zanikal obtožbe tožbe in trdil, da je spremenil svoj sistem zaščite predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker so hekerji poskušali zlomiti njegov DRM vdreti, in zaradi Barantam, ki ga je imel Apple z založbami. Zaradi njih je moral zagotoviti maksimalno varnost in takoj popraviti vsako varnostno luknjo, saj si ni smel privoščiti izgube nobenega partnerja.
Tožniki se s takšno razlago dogodkov ne strinjajo in trdijo, da je Apple le izkoristil svoj prevladujoč položaj na trgu, na katerega ni želel prepustiti morebitne konkurence, in mu tako onemogočil dostop do lastnega ekosistema. »Ko so bili uspešni, so zaklenili iPod ali blokirali določenega tekmeca. Za to bi lahko uporabili DRM," je dejal Coughlin.
Kot primer so tožniki navedli predvsem Real Networks, ki pa niso del sodnega postopka in nihče od njihovih zastopnikov ni pričal. Njihova programska oprema Harmony se je pojavila kmalu po lansiranju iTunes Music Store leta 2003 in je poskušala zaobiti FairPlay DRM tako, da je delovala kot alternativa iTunesu, prek katerega je bilo mogoče upravljati iPode. Tožniki v tem primeru dokazujejo, da je Apple želel ustvariti monopol s svojim FairPlayom, ko je Steve Jobs zavrnil licenco njegovega zaščitnega sistema. Apple je poskus podjetja Real Networks, da zaobide svojo zaščito, obravnaval kot napad na lasten sistem in se ustrezno odzval.
Odvetniki podjetja s sedežem v Kaliforniji so Real Networks imenovali le "en majhen konkurent" in pred tem povedali poroti, da so prenosi Real Networks predstavljali manj kot odstotek vse glasbe, kupljene v spletnih trgovinah v tistem času. Med zadnjim nastopom so žirijo spomnili, da je celo lastni strokovnjak Real Networks priznal, da je njihova programska oprema tako slaba, da lahko poškoduje sezname predvajanja ali izbriše glasbo.
Zdaj je na vrsti žirija
Žirija bo zdaj imela nalogo odločiti, ali je omenjeno posodobitev iTunes 7.0 mogoče šteti za "pristno izboljšavo izdelka", ki je prinesla boljšo izkušnjo za uporabnike, ali pa je bila namenjena načrtnemu škodovanju konkurentom in s tem uporabnikom. Apple se hvali, da je iTunes 7.0 prinesel podporo za filme, videoposnetke višje ločljivosti, Cover Flow in druge novosti, a po mnenju tožnikov je šlo predvsem za varnostne spremembe, kar je bil korak nazaj.
Po Shermanovem protimonopolnem zakonu se tako imenovana "resnična izboljšava izdelka" ne more šteti za protikonkurenčno, tudi če posega v konkurenčne izdelke. "Podjetje nima splošne pravne dolžnosti, da pomaga svojim konkurentom, ni mu treba ustvarjati interoperabilnih izdelkov, jih licencirati konkurentom ali deliti informacij z njimi," je sodnica Yvonne Rogers poučila poroto.
Sodniki bodo sedaj morali odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: Ali je imel Apple res monopol v digitalnem glasbenem poslu? Ali se je Apple branil pred hekerskimi napadi in to počel v okviru ohranjanja sodelovanja s partnerji ali pa je FairPlay uporabljal DRM kot orožje proti konkurenci? Ali so se cene iPodov zvišale zaradi te domnevne strategije "zaklepanja"? Tudi višjo ceno iPodov so tožniki omenjali kot eno od posledic Applovega obnašanja.
Zaščitni sistem DRM se danes ne uporablja več, glasbo iz iTunes pa lahko predvajate na katerem koli predvajalniku. Trenutni sodni postopki se tako nanašajo le na morebitne denarne odškodnine, razsodba osemčlanske porote, ki jo pričakujemo v prihodnjih dneh, pa na trenutne razmere na trgu ne bo vplivala.
Najdete lahko celotno pokritost primera zde.
