Vratislav Holub V svetu pametnih telefonov prevladujeta dva operacijska sistema. Seveda govorimo o iOS-u, ki nam je sicer blizu, a je v primerjavi s konkurenčnim Androidom iz Googla precej majhen. Po dostopnih podatkih portala Statista je imel Apple le nekaj več kot 1/4 tržnega deleža mobilnih operacijskih sistemov, Android pa teče na skoraj 3/4 naprav. A pri tem je pomembna beseda skoraj, saj še danes lahko naletimo na druge sisteme, za katere verjetno niti ne veste, nekateri pa jih ne dovolijo.
Lahko bi bilo te zanima
Še huje bo verjetno na trgu povsem nov operacijski sistem z razmeroma velikim potencialom. Indijski minister je napovedal, da ima druga najbolj naseljena država na svetu ambicije ustvariti lasten operacijski sistem, ki bi lahko konkuriral Androidu ali iOS-u. Čeprav je za zdaj videti, da Android nima niti najmanjše konkurence, so prizadevanja za njegovo zatiranje tu in verjetno ne bodo kar tako izginila. Z vidika njihovega uspeha pa stvari niso tako rožnate.
Manj znani operacijski sistemi mobilnega sveta
A poglejmo še druge operacijske sisteme mobilnega sveta, ki imajo minimalen delež na celotnem trgu. Najprej lahko tu omenimo npr Windows Phone ali BlackBerry OS. Na žalost oba nista več podprta in se ne bosta razvijala naprej, kar je na koncu škoda. Tak Windows Phone je bil na primer med ljubitelji nekoč zelo priljubljen in je ponujal razmeroma zanimivo in preprosto okolje. Na žalost uporabniki takrat kaj podobnega niso bili zainteresirani in so bili do ustreznih sprememb precej skeptični, kar je sistem vodilo v propad.
Windows Phone
Še en zanimiv igralec je KaiOS, ki temelji na jedru Linuxa in temelji na ukinjenem operacijskem sistemu Firefox OS. Na trg je prvič pogledal leta 2017, za njim pa stoji ameriško podjetje s sedežem v Kaliforniji. Vendar je glavna razlika v tem, da je KaiOS namenjen telefonom s pritiskom na gumb. Kljub temu ponuja številne zanimive funkcije. Ukvarja se z ustvarjanjem Wi-Fi dostopne točke, lociranjem s pomočjo GPS-a, nalaganjem aplikacij in podobno. Tudi Google je leta 2018 v sistem vložil 22 milijonov dolarjev. Njegov tržni delež je decembra 2020 znašal le 0,13 %.
Prav tako ne smemo pozabiti omeniti precej zanimivega naslova PureOS. Je distribucija GNU/Linux, ki temelji na distribuciji Debian Linux. Za tem sistemom stoji podjetje Purism, ki proizvaja prenosnike in telefone z največjim poudarkom na zasebnosti in varnosti uporabnikov. Svetovno znani žvižgač Edward Snowden je celo izrazil simpatije do teh naprav. Na žalost je prisotnost PureOS na trgu seveda minimalna, a po drugi strani ponuja precej zanimivo rešitev, tako v namizni kot mobilni različici.
Imajo ti sistemi potencial?
Seveda obstaja na desetine manj znanih sistemov, ki pa jih povsem zasenčita prej omenjena Android in iOS, ki skupaj sestavljata skoraj celoten trg. Je pa vprašanje, ki smo ga že malo odprli zgoraj. Ali imajo ti sistemi sploh kakšno možnost proti trenutnim nosilcem? Kratkoročno zagotovo ne in po pravici povedano si sploh ne predstavljam, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se praktično vsi uporabniki nenadoma zgražali nad leta preizkušenimi in funkcionalnimi različicami. Po drugi strani pa te distribucije prinašajo zanimivo raznolikost in lahko pogosto navdihnejo druge.
Lahko bi bilo te zanima
