Nezmožnost kopiranja datotek na zunanji pogon v računalniku Mac je ena od težav, s katerimi se srečujejo primarni uporabniki sistema Windows, ki se znajdejo v sistemu macOS. Pri podatkih in njihovem varnostnem kopiranju ste morda že naleteli na številko 3. Ta določa minimalno število mest, kamor bi imeli varnostno kopirane podatke, ki jih ne želite izgubiti. Morda ste zato kupili zunanji pomnilnik za varnostno kopiranje teh podatkov. Toda kaj storiti, če Mac ne more zapisati zahtevanih podatkov na disk? Za pojasnilo: svoje podatke bi morali varnostno kopirati na treh mestih. Oni so tisti računalnik, v kateri so iz nekega razloga potrebni, zunanji pomnilnik, ki je idealno nameščen stran od mesta, kjer se nahaja računalnik, in oblak. Prednost zunanjega pomnilnika je, da je brez povezave in ko se nahaja na primer zunaj doma ali pisarne, ni v nevarnosti, da bi ga uničile naravne katastrofe. Oblak je torej glede na trenutne čase logična rešitev. Za majhno plačilo je to priročna rešitev, do katere lahko dostopate od koder koli – ne glede na napravo in lokacijo.
Ko kupite nov zunanji/trdi disk ali celo bliskovni disk, ne glede na tehnologijo SSD ali HDD, ali ima USB-C ali samo USB, če na njem ni oznake, da je namenjen za uporabo z računalniki Mac, ne boste mogli povezati podatkov za nalaganje. Če nekaj že vsebuje, jih boste lahko prenesli, ne boste pa jim mogli dodati drugih. To je zato, ker lahko proizvajalci disk formatirajo samo v enem formatu. In koliko računalnikov je še na svetu? Tisti z Windows ali macOS? Da, prvi odgovor je pravilen. Zato je običajno, da je pogon bolj formatiran za uporabo z operacijskim sistemom Windows in je zato v formatu NTFS. In prav on se z Macom razume le na pol. Pri novem disku je dovolj, da ga formatirate, pri že rabljenem pa morate najprej rešiti, kaj z podatke, ki jih že vsebuje, sicer jih boste med formatiranjem izgubili.
Na Macu ni mogoče kopirati datotek na zunanji pogon: kaj storiti?
- Odprite aplikacijo Disk Utility.
- Privzeto ga najdete v Vzletna ploščad v mapi drugo. Za začetek lahko uporabite Ospredje.
- Moral bi že biti tukaj na levi ogled povezanega diska. Če ne, izberite možnost Pogled -> Pokaži vse naprave.
- Na stranski vrstici izberite disk, ki ga želite formatirati.
- Kliknite gumb Izbriši na orodni vrstici.
- Kliknite kontekstni meni Oblika.
- Izberite eno od spodnjih možnosti. Več o formatih boste izvedeli na koncu članka.
- MS-DOS (FAT): Idealno izberite ta format, če disk ni večji od 32 GB.
- exFAT: Idealno izberite ta format, če je disk večji od 32 GB.
- Vnesite želeno ime, ki ne sme biti daljši od 11 znakov.
- Še enkrat ugotavljamo, da bo potrditev izbrisala vse podatke s formatiranega diska!
- Kliknite na Izbriši in potem naprej Končano.
Kaj pomenijo različni formati?
NTFS
NTFS (New Technology File System) je ime v računalništvu za datotečni sistem, ki ga je razvil Microsoft za svoje operacijske sisteme serije Windows NT. Datotečni sistem NTFS je bil zasnovan v poznih osemdesetih letih kot razširljiv datotečni sistem, ki ga je mogoče prilagoditi novim zahtevam. Pri razvoju NTFS je Microsoft uporabil znanje iz razvoja HPFS, pri katerem je sodeloval z IBM.
FAT
FAT je okrajšava angleškega imena File Allocation Table. To je tabela z informacijami o zasedenosti diska v datotečnem sistemu, ustvarjenem za DOS. Hkrati je omenjeni datotečni sistem označen kot tak. Uporablja se za iskanje datoteke (dodelitev), ki je zapisana na disk.
FAT32
Leta 1997 je bila različica imenovana FAT32. Vrne 32-bitne naslove gruče, kjer številka enote za dodelitev uporablja 28 bitov. To poveča omejitev velikosti particije na 8 TiB za 32 kiB gručo in velikost datoteke na 4 GB, zato ni primerna za shranjevanje velikih datotek, kot so DVD slike, velike video datoteke in podobno. Dandanes odsvetujemo uporabo FAT32, ravno zaradi omejitve največje velikosti posamezne datoteke, ki je 4 GB.
exFAT
Leta 2007 je Microsoft predstavil patentirano exFAT. Novi datotečni sistem je bil preprostejši od NTFS in podoben FAT, vendar ni bil popolnoma združljiv. Podpora se je začela z operacijskim sistemom Windows 7 leta 2009. Sistem exFAT se uporablja predvsem za kartice SDXC. Vanj lahko preprosto naložite datoteke, večje od 4 GB, kar pri FAT32 ni mogoče.
obstajajo sistemske razširitve za Mac OS, ki omogočajo ne samo branje, ampak tudi pisanje na diske v formatu NTFS - npr. NTFS-3G itd.
Če kupim disk, ga seveda vedno formatiram. Če imam Mac, potem je seveda za Mac in ne razumem imena članka, ker lahko na Mac naložiš podatke na zunanji disk!!! Če hočem dati članek, ga ne rinem z vročo iglo, ampak bom razmislil!
Točno besede v naslovu članka sem vpisal v iskalnik, ko sem reševal problem, o tem prosim razmislite sami
Hvala za članek, vendar mi manjkajo informacije, kaj storiti, če moram izmenično uporabljati zunanji pogon v Macu in Windows? Zunanji disk sem že nekaj let uporabljal na klasičnem računalniku, vendar mi po nakupu iMaca pisanje ne gre več - zahvaljujoč članku zdaj vem zakaj :-) Toda kaj storiti, če potrebujem pogon za oba sistema? Opažam, da je disk velik - 1T in zato podatkov ni tako enostavno nekam vreči ...
Trenutno se ukvarjam s popolnoma enakim problemom kot ti. In upam, da je tukaj kdo, ki bi lahko svetoval :-)
Pozdravljeni, sem na istem :)