Zapri oglas

Apple je 23. oktobra 2012 svetu predstavil posodobljeni iMac. Čakal sem dolge mesece in upal na njegov nastop na vsakem od zadnjih treh osrednjih govorov. Že od začetka leta 2012 razmišljam o prehodu na novo platformo, vendar je prehod samo za domače namene. Pri mojem delu je primarna platforma še vedno Windows in verjetno bo še dolgo. S tega vidika bodo napisani tudi naslednji odstavki. Subjektivna ocena ne zadeva le strojne opreme kot take, ampak tudi programsko opremo, ki je zame popolnoma nova.

Uvodoma je treba poudariti, da so novosti v novem modelu iMac precej temeljne. Ne gre samo za povečanje zmogljivosti in nekaj dodatnih malenkosti, kot je običajno, ampak je prišlo do spremembe v dizajnu in nekaterih tehnologijah. IMac ima zdaj obliko solze, zato je optično videti zelo tanek, z največjimi komponentami, ki se nahajajo okoli sredine zadnje strani, ki prehaja v stojalo. Sprednja stran je praktično enaka prejšnjim modelom.

Prvi korak. Kliknite, plačajte in počakajte

Če ne kupite neke standardne konfiguracije, na primer od češkega trgovca, boste verjetno čakali in čakali. In potem spet počakajte. Naročilo sem oddal 1, paket pa sem prevzel točno 2012 zjutraj v centralnem skladišču TNT. Poleg tega sem izbral nestandardno konfiguracijo s procesorjem i31, grafično kartico Geforce 7MX in pogonom Fusion Drive, kar bi lahko pomenilo dodaten dan.

Moram reči, da imate zahvaljujoč dostavni službi TNT Express možnost slediti pošiljki od prejema do dostave. Danes je to standardna storitev, a tudi precejšen adrenalin, če se svojega paketa resnično veselite. Na primer, ugotovili boste, da iMac prevzamejo v Šanghaju in nato odpeljejo iz Pudonga. Razširili boste vsaj svoje geografsko znanje. Lahko pa tudi s sporočilom »Delay Due To Routing Error. Izterjava poteka", da izvemo, da je bila vaša pošiljka pomotoma poslana iz Koldinga v Belgijo namesto na Češko. Za tiste šibkejše narave priporočam, da pošiljke niti ne spremljate.

Drugi korak. Kje se podpišem?

Ko sem prejel paket, sem bil presenečen, kako majhna in lahka je škatla. Pričakovala sem nekoliko drugačno težo in dimenzije, a sem verjela, da me ni nihče prevaral in polne škatle kitajskih oblačil ne bom razpakirala.

Ko odprete klasično rjavo škatlo, pred vami pokuka bela škatla s sliko iMaca na sprednji strani. Računalnik je res temeljito zapakiran in presenečen sem bil nad tem, koliko pozornosti je vse narejeno do podrobnosti. Vse je temeljito zavito, prelepljeno. Nikjer nobene sledi ali odtisa kitajskega mladoletnega delavca.

V paketu ne boste našli veliko. Prva stvar, ki te pogleda, je škatla s tipkovnico in v mojem primeru z Magic Trackpad. Potem samo še sam iMac in kabel. To je vse. Brez zgoščenk z lanskimi programskimi uspešnicami, brez demo verzij in reklamnih letakov. Prav nič. Malo glasbe za toliko denarja pravite? Ampak nekje... Točno to boste doplačali. Tako tipkovnica kot Magic Trackpad sta brezžični, dostop do omrežja je mogoč prek Wi-Fi. Preprosto in preprosto, plačate en kabel za mizo. Ne potrebujete ničesar več.

V paketu je tudi češki priročnik.

Tretji korak. Pripnite se, letimo

Prvi start je bil poln napetosti. Zelo me je zanimalo, kako hiter je OS X v primerjavi z Windows. Žal bo moja ocena nekoliko nepravična, saj ima iMac pogon Fusion Drive (SSD + HDD) in s SSD-jem na Windowsih še nisem delal. Če zanemarim absolutni prvi zagon z nekaj personalizacije, hladni zagon namizja traja spoštljivih 16 sekund (iMac model iz leta 2011 s trdim diskom se zažene v cca. 90 sekundah, opomba urednika). S tem, da to ne pomeni, da se med prikazovanjem namizja prebere kaj drugega. Samo prikaže se namizje in lahko začnete delati. S pogonom Fusion Drive je povezana še ena stvar. Zahvaljujoč temu se vse začne praktično takoj. Sistem se preprosto takoj odzove in aplikacije se zaženejo brez nepotrebnega čakanja.

Surova zmogljivost

Kombinacija procesorja Intel Core i7, GeForece GTX 680MX in pogona Fusio Drive je pekel. Za svoj denar dobite enega najzmogljivejših namiznih procesorjev danes, in sicer tipa Core i7-3770, ki je fizično štirijedrni s funkcijo Hyper-Threading, praktično osemjedrni. Ker na iMacu ne delam zahtevnih nalog, mi tega procesorja pri standardnem delu ni uspelo izkoristiti niti do 30%. Predvajanje Full HD videa na dveh monitorjih je ogrevanje za to pošast.

Grafična kartica GTX 680MX podjetja NVidia je najzmogljivejša mobilna grafična kartica, ki jo lahko kupite danes. Glede na spletna mesta, kot je notebookcheck.net, je zmogljivost enakovredna lanskemu namizju Radeon HD 7870 ali GeForce GTX 660 Ti, kar pomeni, da bo iMac, če radi igrate igre, poganjal vse trenutne naslove v izvirni ločljivosti z visokimi podrobnostmi. Za to ima dovolj moči. Do sedaj sem testiral samo tri naslove (World of Warcraft z zadnjim podatkovnim diskom, Diablo III in Rage) in vse teče v maksimalnih možnih podrobnostih v izvorni ločljivosti brez zadržkov in z zadostno rezervo, razen morda WoW, ki mestoma z velikim številom igralcev dosežena meja 30 sličic z običajnih 60-100. Diablo in Rage sta že pobarvanki za to strojno opremo, frekvence upodabljanja pa ne padejo pod 100 FPS.

Fusion Drive

Na kratko bom omenil Fusion Drive. Ker gre v bistvu za kombinacijo diska SSD in klasičnega trdega diska, lahko ta shramba črpa prednosti obeh. Dobite zelo hiter odziv aplikacij in vaših podatkov, vendar se vam tudi ni treba toliko omejevati s prostorom za shranjevanje. SSD v iMacu ima kapaciteto 128 GB, tako da ni le klasičen diskovni predpomnilnik, temveč prava shramba, v katero sistem inteligentno shrani podatke, ki jih pogosto uporabljate. Prednost te rešitve je očitna. Podatkov, ki so vam pomembni, ni treba spremljati sami, ampak bo to namesto vas naredil sistem. To odpravlja potrebo po spraševanju, ali imam datoteke tukaj ali tam. Preprosto deluje in zaenkrat tudi dobro.

Dobro je tudi omeniti, da ne gre za prelomno in novo tehnologijo, saj se že nekaj časa uporablja na primer v strežnikih. Apple je naredil tisto, kar zna najbolje. Tehnologijo je prilagodil, da bi jo prenesel na namizne računalnike, množice, kar bi lahko storilo katero koli podjetje pred njim, a ni.

Glasnost računalnika

Še ena stvar je povezana s pošastno zmogljivostjo, ki se skriva v elegantnem ohišju iMaca - šum. IMac je v normalnih okoliščinah popolnoma tih stroj. Vendar to ne pomeni, da če ga utopiš v vodi, ne bo vedel zate. Hladilni ventilator sem lahko zavrtel do komaj slišnih vrtljajev po približno treh urah igranja World of Warcraft. K sreči je hlajenje delovalo tako, da se je ventilator nekaj časa vrtel in potem spet pol ure nisem vedel za to. S tega vidika iMac ocenjujem zelo pozitivno. Zelo dobro se spomnim škatel pod mizo, ki so preglasile tudi zvok skozi slušalke, drugi v sobi pa je napenjal od pričakovanja, kdaj se bo čudna škatla dvignila in odletela. Na srečo se to pri nas ne dogaja. Na splošno je hlajenje v primerjavi s prejšnjo generacijo zamišljeno nekako bolje. Spomnim se, da se je prejšnji iMac precej segreval, njegova hrbtna stran je bila precej topla, pri modelu 2012 pa je čutiti več toplote predvsem okoli pritrditve na podstavek, sicer pa je ohišje hladno.

Povezanost z okolico

IMac ima gigabitni ethernetni priključek, dva vhoda Thunderbolt, štiri vhode USB 3, čitalnik kartic SDXC in vhod za slušalke. To je vse. Brez HDMI, FireWire, VGA, LPT itd. Vendar iz lastnih izkušenj vem, da potrebujem največ dva USB-ja, HDMI pa sem že zamenjal s Thunderbolt priključkom z reduktorjem za 4 $.

Zadnji del iMaca z vrati.

Še enkrat, trojno hura, iMac dejansko ima USB 3. Morda tega niti ne veste, a število zunanjih pogonov, ki jih imate doma, že podpira ta vmesnik in to počne že tako dolgo, da sem nanj pozabil. Še bolj pa sem bil presenečen, ko so se podatki z navadnega zunanjega diska nenadoma začeli premikati s hitrostjo 80 MB/s, v primerjavi z običajnimi 25 MB/s.

Nekoliko bolj nasprotujoče si občutke povzroča odsotnost kakršnega koli optičnega mehanizma. Smo v prehodnem obdobju, ko optičnih medijev pravzaprav nihče več ne potrebuje, imajo pa jih vsi. Bom moral za to kupiti zunanji disk? ne bom Za prenos shranjenih podatkov iz CD/DVD-ja sem uporabil star prenosnik, ki bo šel nazaj v omaro. To mi je jasno, vendar mislim, da večina ljudi ne bo tako strpna.

Zaslon

Zaslon je najbolj dominantna stvar na iMacu in ni čudno. Sedanja generacija prav gotovo muči marsikaterega laika z vprašanjem, kje je pravzaprav računalnik v tistem zaslonu, saj so deli računalnika zelo spodobno skriti.

Upam si trditi, da ima velika večina gospodinjstev doma monitorje s ceno od 3 do 6 tisoč kron z dimenzijami od 19" do 24". Če tudi vi sodite v to kategorijo, potem vas bo zaslon novega iMaca dobesedno postavil na rit. Razlike ne boste opazili takoj, ampak šele, ko si boste na iMacu ogledali fotografije, aplikacije itd., ki jih poznate s starega monitorja. Barvna reprodukcija je neverjetno močna. Vidni koti so tako veliki, da jih verjetno nikoli ne boste uporabljali. Zahvaljujoč ločljivosti 2560 x 1440 slikovnih pik je mreža res dobra (108 PPI) in z običajne razdalje ne boste videli nobene zamegljenosti. Ni Retina, a vsekakor ni treba obupati.

Primerjava bleščanja zaslona. Levi iMac 24″ model 2007 vs. 27″ model 2011. Avtor: Martin Máša.

Glede odsevov je zaslon subjektivno nekje med klasičnim sijajem in mat. Še vedno je steklo in zato nastajajo odsevi. Če pa zaslon primerjam s prejšnjo generacijo, je odsevov veliko manj. Tako v normalno osvetljenem prostoru ne boste imeli težav. Če pa vam čez ramo sije sonce, verjetno tudi ta zaslon ne bo prava stvar. Osebno se še navajam na diagonalo, ki je v mojem primeru 27″. Površina je res ogromna in s standardne razdalje ti vidno polje pokriva že celotno področje, robove pa vidiš delno s perifernim vidom, kar pomeni, da moraš z očmi premikati po območju. In na žalost rešitev ni v tem, da se zaslon premakne dlje od stola, ker so nekateri kontrolniki OS X tako majhni (npr. podrobnosti datoteke), da jih ne vidim dobro.

Zvok, kamera in mikrofon

No, kako naj rečem. Zvok iz iMaca je preprosto ... zanič. Pričakoval sem nekoliko več kljub vitkosti celotnega računalnika. Zvok je povsem ploščat, nerazločen in pri večji glasnosti preprosto trga ušesa. Zato ga vzemite takšnega, kot je, vendar ne računajte na nekaj avdiofilskih izkušenj. Za to morate kupiti nekaj drugega. Seveda zvok iz slušalk že ima vse kar je potrebno in je tudi določena rešitev. Mikrofon je povsem v redu, nihče se ni pritoževal nad kakovostjo med klici FaceTime, tako da se nimam kaj pritoževati.

Kamera je tudi dobra rezerva. Spet sem pričakoval nekaj boljšega. Fotoaparat daje sliko precej neizostreno, sama se nikakor ne izostri in se vidi. Nekakšnega prepoznavanja obrazov in s tem omenjenega samodejnega ostrenja, ki ga poznamo iz iPhona, pri nas preprosto ni. Škoda.

Dodatki

Z iMacom ne dobiš veliko. Osnovni paket vključuje aluminijasto brezžično tipkovnico, nato pa lahko izberete, ali želite miško ali sledilno ploščico. Imel sem dokaj preprosto izbiro. Za sledilno ploščico sem se odločil, ker uporabljam kvalitetno miško Logitech, predvsem pa smo želeli poskusiti nekaj novega. Poleg tega so me pritegnile kretnje, ki jih je mogoče malo bolj uporabljati na sledilni ploščici kot na miški.

Delavniška obdelava obeh je na zelo spodobni ravni. Tipkovnica ima spodoben dvig in tipke se dobro odzivajo, očital bi edino določeno poigravanje tipk pri gibanju ob straneh, rahlo nihajo. Zdi se malo ceneno, a se ga lahko navadiš. Sledilna ploščica je z eno besedo biser. Preprosta aluminijasto-plastična plošča s popolno občutljivostjo. Pritoževal bi se le nad pretežkim hodom pritiska, še posebej v zgornjem delu sledilne ploščice skorajda ni možnosti za klik. Končno sem rešil tako, da sem vklopil programsko klikanje z dvojnim dotikom sledilne ploščice, kar ni privzeto nastavljeno. Kar pa je na Magic Trackpadu največ, so že omenjene poteze. Kot dolgoletni uporabnik operacijskega sistema Windows moram reči, da je to najbolj kul stvar OS X. Delo s kretnjami je hitro, učinkovito in enostavno. Prvih nekaj dni sem tu in tam še uporabljal miško, ker sem bil počasen s sledilno ploščico, po 14 dneh pa je miška na mizi izklopljena in uporabljam samo to čarobno ploščico. Poleg tega, če ima kdo težave z bolečino v zapestju, mu bo ta igrača še malo bolj všeč.

Skratka, kupiti ali ne?

Kot vidite, sem si že pred časom odgovoril. Čez čas si moraš dopovedati, da moraš biti za enako odločitev tudi malo ljubitelj znamke, tehnologije, dizajna ali pa preprosto želiš izstopati in denar ni pomemben faktor. Jaz sem od vseh po malo. Ker že imam druge Applove izdelke, je to le še del domačega ekosistema, ki se ujema z drugimi deli. Pričakoval sem, da bo ta stroj dodatno povezal obstoječe naprave, kar deluje odlično.

Vrhunska zmogljivost, ki vam bo zdržala še nekaj let za vsako delo doma. Med drugim boste dobili vrhunski monitor, ki si ga sicer verjetno ne bi mogli privoščiti. Vse to zavito v dizajn, ki vzbuja čustva in ne bo osramotil nobenega doma. Z nakupom iMaca samodejno preidete tudi na novo platformo, ki je prevzela marsikaj iz sveta iPhonov in iPadov, kar bo ustrezalo marsikomu.

Avtor: Pavel Jiršak, twitter račun @Gabrieluss

.