Zapri oglas

Po šolanju je začel pri Hewlett-Packardu, ustanovil več podjetij in od leta 1997 do 2006 delal za Steva Jobsa. Vodil je Palm, je član upravnega odbora Amazona in po novem vodi Qualcomm. Je ameriški inženir strojne opreme in ime mu je Jon Rubinstein. Danes mineva točno 12 let od predstavitve prvega iPoda. In na njem je Rubinstein pustil svoj rokopis.

Začetki

Jonathan J. Rubinstein se je rodil leta 1956 v New Yorku. V ameriški zvezni državi New York je postal inženir na področju elektrotehnike na Univerzi Cornell v Ithaci in prejel diplomo iz računalniških raziskav na Univerzi Colorado State v Fort Collinsu. Rubinstein je svojo kariero začel pri Hewlett-Packardu v Koloradu, kar je eden od njegovih bodočih delodajalcev, Steve Jobs, komentiral z rahlim prezirom: »Na koncu je Ruby prišel iz Hewlett-Packarda. In nikoli ni kopal globlje, ni bil dovolj agresiven.«

Še preden Rubinstein sreča Jobsa, sodeluje pri startupu Ardent Computer Corp., pozneje Stardent (podjetje je razvilo grafiko za osebne računalnike). Leta 1990 se pridruži Jobsu kot inženir strojne opreme pri Naslednji, kjer je Jobs položaju izvršnega direktorja. Toda NeXT kmalu preneha z razvojem strojne opreme in Rubinstein se loti lastnega projekta. Ustanovi Sistemi Power House (Firepower Systems), ki je razvilo vrhunske sisteme s čipi PowerPC in uporabljalo tehnologije podjetja NeXT. Močnega zagovornika so imeli v Canonu, leta 1996 jih je kupila Motorola. Vendar pa se sodelovanje z Jobsom ne konča z njegovim odhodom iz NeXT. Leta 1990 se je Rubinstein na Jobsovo pobudo pridružil Applu, kjer je dolgih 9 let opravljal funkcijo višjega podpredsednika oddelka za strojno opremo in bil tudi član upravnega odbora.

Apple

Rubinstein se pridruži Applu šest mesecev pred vrnitvijo Jobsa: »Bila je katastrofa. Preprosto povedano, podjetje je propadalo. Izgubila je svojo pot, svojo osredotočenost.« Apple je v letih 1996 in 1997 izgubil skoraj dve milijardi dolarjev in računalniški svet se je od njega počasi poslovil: "Računalnik Apple iz Silicijeve doline, vzornik slabega upravljanja in zmedenih tehnoloških sanj, je v krizi in se obupno počasi trudi spoprijeti s padcem prodaje, se otresti pomanjkljive tehnološke strategije in preprečiti, da bi zaupanja vredna znamka izkrvavela." Rubinstein je skupaj s Tevanianom (vodja oddelka za programsko opremo) v teh šestih mesecih obiskal Jobsa in mu prinesel podatke iz Appla, kot je v Jobsovi biografiji opisal Walter Isaacson. Z vrnitvijo Jobsa leta 1997, prevzemom NeXT-a in »reformami« se je podjetje spet začelo vzpenjati, v sam vrh.

Verjetno najuspešnejše obdobje Jona Rubinsteina pri Applu se zgodi jeseni 2000, ko Jobs "začne pritiskati na prenosni predvajalnik glasbe." Rubinstein se upira, ker nima dovolj ustreznih delov. Na koncu vendarle dobi tako ustrezen majhen LCD zaslon kot tudi izve za novo 1,8-palčno napravo s 5 GB pomnilnika pri Toshibi. Rubinstein navija in zvečer sreča Jobsa: »Že vem, kaj naj storim naprej. Samo ček za deset milijonov potrebujem." Jobs ga podpiše, ne da bi trenil z očesom, in tako je položen temeljni kamen za nastanek iPoda. Pri njegovem tehničnem razvoju sodeluje tudi Tony Fadell in njegova ekipa. Toda Rubinstein ima dovolj dela, da Fadella spravi v Apple. V sejni sobi je zbral približno dvajset ljudi, ki so sodelovali pri projektu. Ko je Fadell vstopil, mu je Rubinstein rekel: »Tony, ne bomo delali na projektu, če ne podpišeš pogodbe. Ali greš ali ne? Takoj se moraš odločiti.« Fadell je Rubinsteina pogledal v oči, nato pa se obrnil proti občinstvu in rekel: "Je to običajno pri Applu, da ljudje podpisujejo pogodbe pod prisilo?"

Majhen iPod Rubinsteinu ne prinaša le slave, ampak tudi skrbi. Zahvaljujoč igralcu se spor med njim in Fadellom še poglablja. Kdo je ustvaril iPod? Rubinstein, ki je odkril dele zanj in ugotovil, kako bo videti? Ali Fadell, ki je o predvajalniku sanjal veliko pred prihodom v Apple in ga tukaj uresničil? Nerešeno vprašanje. Rubinstein se leta 2005 končno odloči zapustiti Apple. Spori med njim in Jonyjem Ivom (oblikovalcem), pa tudi Timom Cookom in samim Jobsom so vse pogostejši. Marca 2006 je Apple sporočil, da Jon Rubinstein odhaja, vendar bo Appleu posvetil 20 odstotkov svojega časa na teden v svetovanju.

Kaj je naslednje?

Po odhodu iz Applea Rubinstein sprejme ponudbo Palm Inc., kjer sedi v izvršnem odboru in prevzame nadzor nad izdelki podjetja. Vodi njihov razvoj in raziskave. Tu prenavlja linijo izdelkov in prestrukturira razvoj in raziskave, ki so osrednjega pomena za nadaljnji razvoj webOS in Palm Pre. Leta 2009, tik pred izdajo Palm Pre, je Rubinstein imenovan za izvršnega direktorja Palm Inc. Palm poskuša konkurirati iPhonu Jobsa zagotovo ni osrečilo, še manj z Rubinsteinom na čelu. "Definitivno sem bil prečrtan z božičnega seznama," je dejal Rubinstein.

Leta 2010 se oče iPoda, nekoliko nehote, vrne k svojemu prvemu delodajalcu. Hewlett-Packard kupuje Palm za 1,2 milijarde dolarjev, v upanju, da bo oživel nekdanjega vodilnega proizvajalca telefonov. Rubinstein sklene dogovor, da ostane v podjetju še 24 mesecev po odkupu. Zanimivo je, kako HP ocenjuje ta korak tri leta pozneje - škoda je: "Če bi vedeli, da ga bodo zaprli in zaprli, brez prave možnosti za nov začetek, kakšen smisel bi imelo podjetje prodati?" Hewlett-Packard je napovedal prekinitev razvoja in prodaje naprav z webOS, vključno z novimi napravami TouchPad in webOS Smartphone, ki so bile na prodajnih pultih le nekaj mesecev. Januarja 2012 je Rubinstein napovedal svoj odhod iz HP-ja v skladu z dogovorom in dejal, da ne gre za upokojitev, ampak za odmor. Trajalo je manj kot leto in pol. Od maja letos je Rubinstein član najvišjega vodstva Qualcomma.

Viri: TechCrunch.com, ZDNet.de, blog.barrons.com

Avtor: Karolina Heroldova

.