Daniel Hruška Prva naprava z Applovim lastnim čipom je bil iPad leta 2010. Takratni procesor A4 je vseboval eno jedro in njegove zmogljivosti sploh ni mogoče primerjati z današnjo generacijo. Že pet let se šušlja tudi o integraciji teh čipov v računalnike Mac. Ker mobilni čipi vsako leto hitro povečajo svojo zmogljivost, je njihova uvedba na namiznih računalnikih zelo zanimiva tema.
64-bitni procesor A7 iz prejšnjega leta je bil že označen kot "namizni razred", kar pomeni, da je bolj podoben velikim procesorjem kot mobilnim. Najnovejši in najzmogljivejši procesor - A8X - je bil vgrajen v iPad Air 2. Ima tri jedra, vsebuje tri milijarde tranzistorjev, njegova zmogljivost pa je enakovredna Intel Core i5-4250U iz MacBook Air Mid 2013. Da, sintetični benchmarki ne povedo ničesar o realni hitrosti naprave, lahko pa vsaj marsikoga zavedejo, da so današnje mobilne naprave le zglajena črnila z zaslonom na dotik.
Apple res pozna lastne čipe ARM, zakaj torej ne bi z njimi opremili tudi svojih računalnikov? Po mnenju analitika Ming-Chi Kuo iz KGI Securities bi lahko videli prve računalnike Mac s procesorji ARM že leta 2016. Prvi zmogljiv procesor bi lahko bil 16nm A9X, leto kasneje pa bi mu sledil 10nm A10X. Postavlja se vprašanje, zakaj bi se Apple odločil za ta korak, ko Intelovi procesorji drvijo v vrh?
Zakaj so procesorji ARM smiselni
Prvi razlog bo Intel sam. Saj ne, da bi bilo s tem kaj narobe, vendar se je Apple vedno držal mota: "Podjetje, ki razvija programsko opremo, mora izdelovati tudi svojo strojno opremo." Takšno stanje ima svoje prednosti - tako programsko kot strojno opremo lahko vedno optimizirate do najvišje ravni. V zadnjih letih je Apple to neposredno dokazal.
Ni skrivnost, da ima Apple rad vse pod nadzorom. Zaprtje Intela bi pomenilo poenostavitev in racionalizacijo celotnega proizvodnega procesa. Hkrati bi znižal stroške izdelave čipov. Čeprav je trenutni odnos med obema podjetjema več kot pozitiven – raje se ne zanašajte drug na drugega, ko veste, da lahko isto stvar proizvedete po nižji ceni. Še več, ves prihodnji razvoj bi upravljali popolnoma sami, ne da bi se morali zanašati na tretjo osebo.
Mogoče sem jo naredil prekratko, ampak je res. Poleg tega ne bi bilo prvič, da bi prišlo do zamenjave proizvajalca procesorja. Leta 1994 je bil prehod z Motorola 68000 na IBM PowerPC, nato na Intel x2006 leta 86. Apple se vsekakor ne boji sprememb. Leta 2016 mineva 10 let od prehoda na Intel. Desetletje v IT je dolga doba, vse se lahko spremeni.
Današnji računalniki imajo dovolj moči in bi jih lahko primerjali z avtomobili. Vsak sodoben avto vas bo brez težav pripeljal od točke A do točke B. Za običajno vožnjo kupite tistega z najboljšim razmerjem med ceno in zmogljivostjo in dobro vam bo služil po dostopni ceni. Če se vozite pogosto in dlje, kupite avto višjega razreda in morda z avtomatskim menjalnikom. Vendar bodo stroški vzdrževanja nekoliko višji. Za terenca se zagotovo da kupiti kaj s 4×4 pogonom ali naravnost terenca, a se bo redno uporabljal in stroški njegovega delovanja bodo visoki.
Gre za to, da večini povsem zadostuje majhen avto ali avto spodnjega srednjega razreda. Analogno je večini uporabnikov dovolj »navaden« prenosnik za ogled videoposnetkov z YouTuba, deljenje fotografij na Facebooku, preverjanje elektronske pošte, predvajanje glasbe, pisanje dokumenta v Wordu, tiskanje PDF-ja. Applova MacBook Air in Mac mini sta zasnovana za tovrstno uporabo, čeprav ju seveda lahko uporabljamo za dejavnosti, ki zahtevajo zmogljivost.
Zahtevnejši uporabniki raje posegajo po MacBooku Pro ali iMacu, ki imata navsezadnje večjo zmogljivost. Takšni uporabniki že lahko urejajo video posnetke ali delajo z grafiko. Najzahtevnejši med zahtevnimi dosega brezkompromisno zmogljivost za primerno ceno, to je Mac Pro. Teh bo za red velikosti manj kot vseh drugih omenjenih modelov, tako kot se terenci vozijo veliko manj kot fabie, octavie in drugi priljubljeni avtomobili.
Torej, če bo Apple v bližnji prihodnosti uspel izdelati procesor ARM tak, da bo lahko zadovoljil potrebe svojih (sprva verjetno manj zahtevnih) uporabnikov, zakaj ga ne bi uporabil za poganjanje OS X? Takšen računalnik bi imel dolgo življenjsko dobo baterije in bi ga očitno lahko tudi pasivno hlaili, saj je energijsko manj potraten in se ne "greje" toliko.
Zakaj procesorji ARM nimajo smisla
Maci s čipi ARM morda niso dovolj zmogljivi za zagon sloja, podobnega Rosetti, za izvajanje aplikacij x86. V tem primeru bi moral Apple začeti iz nič, razvijalci pa bi morali s precejšnjim naporom prepisati svoje aplikacije. Težko bi trdili, ali bi bili razvijalci predvsem popularnih in profesionalnih aplikacij pripravljeni na ta korak. Toda kdo ve, morda je Apple našel način, kako omogočiti nemoteno delovanje aplikacij x86 na "ARM OS X".
Simbioza z Intelom deluje odlično, ni razloga, da bi izumljali kaj novega. Procesorji tega silicijevega giganta sodijo v sam vrh, z vsako generacijo pa se njihova zmogljivost povečuje z manjšo porabo energije. Apple uporablja Core i5 za najnižje modele Mac, Core i7 za dražje modele ali konfiguracijo po meri, Mac Pro pa je opremljen z zelo zmogljivimi Xeoni. Tako boste vedno imeli dovolj moči, idealno situacijo. Apple bi se lahko znašel v situaciji, ko nihče ne želi njegovih računalnikov, ko se razide z Intelom.
Kako bo torej?
Seveda tega nihče zunaj ne ve. Če bi na celotno situacijo pogledal z Applovega vidika, bi mi bilo zagotovo všeč enkrat podobni čipi so bili vgrajeni v vse moje naprave. In če jih lahko oblikujem za mobilne naprave, bi rad enako prakticiral tudi za računalnike. Vendar jim gre trenutno odlično tudi s sedanjimi procesorji, ki mi jih stabilno dobavlja močan partner, čeprav se je izid prihajajočega novega 12-palčnega MacBook Air morda zavlekel ravno zaradi Intelovih zamud pri predstavitvi nove generacije procesorjev.
Lahko prinesem dovolj zmogljive procesorje, ki bodo vsaj na nivoju tistih v Macbook Air? Če je tako, ali bom kasneje lahko namestil (ali lahko razvil) ARM tudi v profesionalnih računalnikih? Nočem imeti dveh vrst računalnikov. Hkrati moram imeti tehnologijo za izvajanje aplikacij x86 na ARM Macu, ker bodo uporabniki želeli uporabljati svoje priljubljene aplikacije. Če ga imam in sem prepričan, da bo deloval, bom izdal Mac, ki temelji na ARM. Sicer pa zaenkrat ostajam pri Intelu.
In morda bo na koncu povsem drugače. Kar se mene tiče, me pravzaprav ne zanima vrsta procesorja v mojem Macu, če je dovolj zmogljiv za moje delo. Torej, če bi izmišljeni Mac vseboval procesor ARM z zmogljivostjo, enakovredno Core i5, ne bi imel nobene težave, da ga ne bi kupil. Kaj pa vi, ali menite, da je Apple sposoben lansirati Mac s svojim procesorjem v naslednjih nekaj letih?
ARM pomeni vreči 99.9% uporabne programske opreme v smeti in uporabljati računalnik samo za branje e-pošte, Facebooka in Angry birds (ja, dobrovoljno pretiravam), in upam, da nihče, ki ni totalni zanič, tega ne bo dovolil. Prehod na Intel je stvari zelo poenostavil. Konec koncev, kar nekaj ljudi v znanstveni sferi hodi k Macyju. To je moje mnenje.
Prehod na ARM pomeni veliko izgubo združljivosti in še večji pritisk v strogo varovan ekosistem vnaprej izbranih aplikacij. Če k temu dodamo še načrte o odstranitvi priključka USB iz Macbook Air in druge ideje, bo rezultat računalnik, ki bo združljiv samo s samim seboj in morda še s tem. Zame bi to pomenilo konec MAC-a, kot mi je všeč:-( Toda kdo ve, sprememba je življenje ...
Zakaj imeti najšibkejši iMac in mini v Intelu, ko pa je njihova zmogljivost prav tako šibka kot zadnja generacija?
Zame, da testiram vsaj te modele in grem v podobno smer kot pri Retini, postopno poplavljanje linije izdelkov.
Nekako pozabljate na prihajajočo generacijo procesorjev intel Core M ...
zgodovina se ponavlja?
Verjamem, da bo prišlo zelo kmalu. Ne bi me presenetilo, če bi bil to pričakovan zrak. Je naprava za množice, ki ne delajo veliko, ampak se raje zabavajo in pijejo kavo. Lahko si predstavljam tudi emulator za x86, in ker je apple zraven, večina razvijalcev hiti, da bi prvi predelali svojo programsko opremo za novo strojno opremo. Flusbrok bo šel tja, zakaj pa ne? :-)
Mislim, da bi bila edina pomanjkljivost nezdružljivost s staro programsko opremo.
Prednost je na primer morebitna pocenitev. Celo za najcenejše računalnike Mac Intelov procesor s čipsetom stane od 250 USD. Apple lahko izdeluje procesorje A8, A9, ... pod 50 USD.
Druga prednost bi bila uporaba Metal graphics API v računalnikih Mac. Zmogljivost štirijedrnega A8 s sedanjo grafiko bi bila nekje na ravni najnovejših igralnih konzol.
Osnovne različice macev bi lahko imele procesorje ARM, najmočnejši maci pa bi lahko še vedno ostali na procesorjih Intel. Apple ima lastno trgovino z aplikacijami in lastno razvijalsko okolje s svojim prevajalnikom. Programe, ki trenutno uporabljajo samo standardni API, ki jih ponuja Apple, bi bilo enostavno prevesti za procesorje ARM.
Kasneje bi najmočnejše različice Macov lahko imele procesorje ARM in Intel. Programi OS X ter iLife in iWorks bi delovali na procesorjih ARM, programi Photoshop, Premiere, Final Cut in drugi pa bi še vedno delovali na procesorjih Intel.
Žal bi bila slabost tudi nekompatibilnost z novo programsko opremo.
Zakaj bi prišlo do nezdružljivosti z novo programsko opremo? Napišem program za OS X, ga prevedem za Intel in ARM ter pošljem v App Store. Če uporabljam samo tisto, kar API ponuja Apple, potem s tem ne more biti težav. Če uporabim nekaj posebnega za Intelov procesor, seveda ne bo šlo. Razen profesionalne programske opreme, ki zahteva visoko zmogljivost, za to ni nobenega razloga.
Uporabnik zažene App Store, prenese različico programa za svoj procesor in jo uporablja.
Nekoč sem prebral članek, da ko so poskusili OS X na procesorju Intel, so kupili najdražji Sony Vaio, ki so ga našli v trgovini, in je delal v dveh dneh. V dveh tednih so prišli celo osnovni programi iz Appla.
Glavno vprašanje je, v kolikšni meri bi Apple lahko zagotovil delovanje programov x86 na ARM. Predvsem za službeno uporabo je nujna vsaj občasna uporaba česa iz Windows. Torej, če bi lahko virtualizacija sistema Windows x86 delovala na ARM brez opazne izgube zmogljivosti, uporabnikom očitno ne bi bilo vseeno, kateri procesor je fizično tam. Vendar se bojim, da ne bi šlo brez potrebe po posnemanju in s tem povezanega znatnega padca zmogljivosti. Ampak kdo ve. Cupertinu je na primer uspelo najti idealen način posnemanja procesorske arhitekture na tak način, da ohrani visoko zmogljivost in energijsko učinkovitost takšne rešitve.
Appleu ga ni treba zavarovati. Svojo trgovino z aplikacijami že ima. Dovolj je zagotoviti, da imajo razvijalci čas za prilagoditev svojih programov na ARM, kar ne bi smelo biti problem. In na neki točki bom zagotovo prodajal Mace s procesorji Intel.
Naslednje leto bi moralo biti novo jedro ARM in zmogljivost bi morala biti 3.5-krat višja od trenutne, tako da bi lahko premagali emulacijo.
Lahko si predstavljam, da bo Apple prihodnje leto na WWDC predstavil OS X na ARM procesorjih, razvijalcem ponudil mac mini z ARM procesorjem za testiranje svojih programov, nekje pol leta pred božičem pa bodo začeli prodajati osnovne različice mac mini , macbook air in iMac s procesorji ARM. In leto kasneje bo Intel pustil procesorje le v 15-palčnih macbook pro, 27-palčnih iMac in Mac Pro. In včasih bo Intel v 2-3 letih pustil procesor samo v Mac Pro.
Zakaj nekompatibilnost? Windows 10 bo zdaj deloval tudi na ARM. Trď je nova različica RasPi 2 z ARM SoC podjetja BroadCom in tam naj bi deloval Windows. Zato ne vidim razloga, zakaj ne bi ARM na Macu. Aplikacije IBM PowerPC so bile prav tako prepisane in prevedene v navodila x86, ko je Apple začel z Intelom. Za Apple bi bila arhitektura ARM ugodnejša v smeri nadaljnje miniaturizacije in lažjih, bolj subtilnih strojev, s tehnologijo bigLITTLE pa bi tudi z več jedri baterija zdržala dlje. Svoje iste čipe bi uporabljal v iPhonih, iPadih, Macih, Apple TV-jih in vsem drugem, kar ima zdaj v ponudbi.
Predvsem zato, da lahko potem tako dobro optimizirajo, ko delujejo na različnih HW.