Zapri oglas

iPad je eden najuspešnejših Applovih izdelkov doslej. Leta 2010 je presenetil vse proizvajalce zabavne elektronike in takoj pridobil monopolni položaj na trgu, do danes pa ga še vedno niso ukrotili. Zakaj?

Slišali smo že veliko zgodb o iPad morilcih. Vendar so še vedno ostale pravljice. Ko je iPad vstopil na trg, je ustvaril svoj segment. Do sedaj obstoječe tablice so bile neergonomske in so vsebovale največ Windows 7, ki so le na daljavo prilagojeni za upravljanje s prsti. Medtem ko so številni proizvajalci pri netbookih iskali kompromis glede prenosljivosti, je Apple predstavil tablico.

Ampak tukaj ne bi rad razpravljal o tem, kako je Apple vse presenetil, to ni tema te razprave. Vendar pa je Apple začel z zelo dobrega položaja, več kot 90% trga tabličnih računalnikov v letu 2010 je bilo njihovo. Prišlo je leto 2011, ki naj bi bilo začetek tekmovanja, a do revolucije ni prišlo. Proizvajalci so morali počakati na sprejemljiv operacijski sistem in to je postal Android 3.0 Honeycomb. Samo Samsung je poskusil s staro različico Androida, namenjenega telefonom, in tako ustvaril sedempalčni Samsung Galaxy Tab. Vendar mu to ni prineslo velikega uspeha.

Zdaj je leto 2012 in Apple še vedno nadzoruje skoraj 58 % trga in se povečuje zadnja četrtina prodanih več kot 11 milijonov enot. Tablice, ki so zmanjšale svoj delež, so predvsem Kindle Fire in HP TouchPad. A na njuno tržnost je vplivala predvsem cena, obe napravi sta bili na koncu prodani za ceno blizu tovarniške, in sicer pod 200 dolarjev. Ne poznam zajamčenega recepta za uspešen tablični računalnik, vendar še vedno vidim nekaj stvari, v katerih Apple graciozno briljira, medtem ko konkurenca brska po poti. Pojdimo skozi njih korak za korakom.

Razmerje stranic zaslona

4:3 vs. 16:9/16:10, to se tukaj dogaja. Ko je izšel prvi iPad, sem se spraševal, zakaj ni dobil podobnega razmerja stranic kot iPhone, oziroma mi ni bilo jasno, zakaj ni širokozaslonski. Pri gledanju videoposnetkov bo ostalo manj kot dve tretjini slike, ostalo bodo samo črne črte. Da, za video je širok zaslon smiseln, za video in ... kaj še? Aja, tu se seznam počasi konča. Tega se drugi proizvajalci in Google žal ne zavedajo.

Google ima raje širokozaslonske zaslone kot klasično razmerje 4:3, proizvajalci pa temu sledijo. In čeprav je to razmerje boljše za videoposnetke, je bolj pomanjkljivo za vse ostalo. Najprej ga vzemimo z vidika ergonomije. iPad lahko uporabnik brez težav drži z eno roko, druge širokozaslonske tablice si bodo roko vsaj zlomile. Porazdelitev teže je popolnoma drugačna in povsem neprimerna za držanje tablice. Format 4:3 je veliko bolj naraven v roki in vzbuja občutek, da držite revijo ali knjigo.

Poglejmo na to z vidika programske opreme. Pri uporabi portreta imate nenadoma težko uporabno rezance, ki ni ravno primerno za branje ali uporabo aplikacij v tej orientaciji. Medtem ko lahko razvijalci razmeroma enostavno optimizirajo svojo programsko opremo za iPad za obe orientaciji, saj se navpični in vodoravni prostor ne spreminjata tako radikalno, je to nočna mora za širokozaslonske zaslone. Odlično je videti takoj na glavnem zaslonu Android s pripomočki. Če obrnete zaslon na glavo, se bodo začeli prekrivati. O tipkanju po tipkovnici v tej orientaciji raje sploh ne bi govoril.

Ampak ležanje – tudi to ni sladko. Precej debela vrstica zavzema spodnjo vrstico, ki je ni mogoče skriti, in ko se pojavi na zaslonu tipkovnice, na zaslonu ni več veliko prostora. Široki zasloni na prenosnikih so pomembni pri delu z več okni, na tablicah, kjer ena aplikacija zapolni celoten zaslon, se pomen razmerja 16:10 izgubi.

Več o zaslonih naprav iOS zde

aplikace

Verjetno noben drug mobilni operacijski sistem nima takšne baze razvijalcev tretjih oseb kot iOS. Skorajda ni aplikacije, ki je ne bi našli v App Store, skupaj s številnimi drugimi konkurenčnimi programi. Obenem so številne aplikacije na visoki ravni, tako po prijaznosti do uporabnika, funkcionalnosti kot grafični obdelavi.

Kmalu po lansiranju iPada so se začele pojavljati različice aplikacij za velik zaslon tablice, Apple pa je sam prispeval svoj pisarniški paket iWork in bralnik knjig iBooks. Leto dni po lansiranju prvega iPada je bilo aplikacij že na desettisoče, večina priljubljenih aplikacij za iPhone pa je dobila svoje tablične različice. Poleg tega je Apple v lonec vrgel odlična Garageband in iMovie.

Leto dni po predstavitvi ima Android na svojem trgu približno 200 (!) aplikacij. Čeprav se med njimi najdejo zanimivi naslovi, se količina in kakovost aplikacij ne moreta primerjati s konkurenčno App Store. Aplikacije, zasnovane za telefone, je mogoče raztegniti, da zapolnijo prostor na zaslonu, vendar so njihovi kontrolniki zasnovani za telefone in njihova uporaba na tablici ni najmanj uporabniku prijazna. Poleg tega v Android Marketu sploh ne boste izvedeli, katere aplikacije so namenjene tablici.

Hkrati pa so ravno aplikacije tiste, zaradi katerih so te naprave orodja za delo in zabavo. Sam Google – lastna platforma – ni veliko prispeval. Na primer, ni uradnega odjemalca Google+ za tablične računalnike. Tudi za druge Googlove storitve ne boste našli ustrezne optimizirane aplikacije. Namesto tega Google ustvarja aplikacije HTML5, ki so združljive z drugimi tablicami, vendar je vedenje aplikacij daleč od udobja domačih.

Konkurenčne platforme niso nič boljše. RIM-ov PlayBook ob lansiranju sploh ni imel e-poštnega odjemalca. Proizvajalec telefona Blackberry je naivno mislil, da bodo njegovi uporabniki raje uporabljali svoj telefon in po potrebi povezali naprave. Prav tako ni uspelo pritegniti dovolj razvijalcev in tablični računalnik je v primerjavi s konkurenco postal polom. RIM za zdaj polaga upe na novo različico operacijskega sistema (in novega izvršnega direktorja), ki bo prinesel vsaj želenega e-poštnega odjemalca. Da bi nadomestili pomanjkanje aplikacij za svoj sistem, je podjetje ustvarilo vsaj emulator, ki lahko izvaja aplikacije za Android.

Cene

Čeprav je Apple že od nekdaj znan po razmeroma visokih cenah, je ceno iPada postavil agresivno nizko, kjer lahko dobite najnižji model s 16 GB brez 3G za 499 dolarjev. Zaradi velikega obsega proizvodnje lahko Apple posamezne komponente dobi po nižji ceni od konkurence, poleg tega strateške komponente pogosto rezervira le zase, kot to počne na primer pri zaslonih iPad. Konkurenca tako proizvaja naprave po višji ceni in se mora zadovoljiti s slabšimi komponentami, saj boljših enostavno ni na voljo v potrebni količini.

Eden prvih konkurentov naj bi bila tablica Motorola Xoom, katerega izhodiščna cena je bila določena pri 800 $. Kljub vsem argumentom, ki naj bi upravičevali ceno, pa kupcev ni kaj dosti navdušil. Konec koncev, zakaj bi kupili "eksperiment" za 800 dolarjev, če imajo lahko preverjen izdelek s tono aplikacij za 300 dolarjev ceneje. Tudi druge tablice, ki so sledile, se zaradi cene niso mogle kosati z iPadom.

Edini, ki si je upal radikalno znižati ceno, je bil Amazon, katerega nov Kindle Fire je bila ocenjena na 199 dolarjev. Toda Amazon ima nekoliko drugačno strategijo. Tablični računalnik prodaja pod proizvodnimi stroški in namerava nadomestiti prihodek s prodajo vsebine, ki je Amazonova osnovna dejavnost. Poleg tega Kindle Fire ni polnopravna tablica, operacijski sistem je modificiran Android 2.3, namenjen mobilnim telefonom, na njem teče grafična nadgradnja. Čeprav je napravo mogoče rootati in naložiti Android 3.0 in novejši, zmogljivost bralnika strojne opreme zagotovo ne zagotavlja nemotenega delovanja.

Nasprotna skrajnost je HP sledilna ploščica. Obetavni WebOS v rokah HP-ja je doživel fiasko in podjetje se ga je odločilo znebiti. Sledilna ploščica se ni dobro prodajala, zato se je je HP znebil in ponudil preostale naprave za 100 in 150 dolarjev. Nenadoma je sledilna ploščica postala druga najbolje prodajana tablica na trgu. Toda z operacijskim sistemom, ki ga je HP pokopal, kar je precej ironična situacija.

Ekosistem

Uspeh iPada ni le naprava sama in razpoložljive aplikacije, ampak tudi ekosistem okoli nje. Apple ta ekosistem gradi že več let, začenši z iTunes Store in konča s storitvijo iCloud. Imate odlično programsko opremo za enostavno sinhronizacijo vsebine (čeprav je iTunes težava v sistemu Windows), brezplačno storitev za sinhronizacijo in varnostno kopiranje (iCloud), glasbo v oblaku za majhno plačilo, trgovino z večpredstavnostnimi vsebinami in aplikacijami, knjigarno in založniško platformo digitalne revije.

Vendar ima Google veliko za ponuditi. Ima celotno paleto Google Apps, glasbeno trgovino, glasbo v oblaku in več. Na žalost je veliko delov teh prizadevanj precej eksperimentalne narave in jim primanjkuje uporabniške preprostosti in jasnosti. Blackberry ima lastno omrežje BIS in BES, ki prek BlackBerry Messangerja zagotavlja internetne storitve, e-pošto in šifrirana sporočila, a tu se ekosistem konča.

Amazon pa gre svojo pot, zahvaljujoč velikemu portfelju digitalnih vsebin, brez vezi z Googlovim ekosistemom, vključno z Androidom. Zanimivo bo videti, kako in ali bo Microsoft mešal karte s svojim Windows 8. Novi Windows za tablične računalnike naj bi bil funkcionalno na ravni namiznega operacijskega sistema in hkrati uporabniku prijazen, podoben Windowsom. Telefon 7.5 z grafičnim vmesnikom Metro.
Obstaja veliko zornih kotov, s katerih lahko gledamo na uspeh iPada v primerjavi z drugimi. Zadnji primer je korporativna sfera in sfera javnih storitev, kjer iPad nima konkurence. Naj bo za uporabo v bolnišnicah (v tujini), v letalstvu ali v šolah, ki jim je nov uvedel digitalne učbenike.

Da bi preobrnili trenutno situacijo, ko Apple s svojim iPadom dominira na trgu tablic, bi morali proizvajalci in Google, ki je ustvarjalec tako rekoč edinega konkurenčnega operacijskega sistema za tablice, premisliti o svoji filozofiji tega trga. Novi Android 4.0 Ice Cream Sandwich v ničemer ne bo pomagal položaju konkurenčnih tablic, bo pa poenotil sistem za telefone in tablice.

Seveda pa niso le zgoraj omenjene stvari tiste, ki druge proizvajalce ločijo od tega, da bodo Apple vrgli s prestola številka ena med tablicami. Obstaja veliko drugih dejavnikov, morda več o njih drugič.

Po navdihu člankov Jason Hinter a Daniel Vávra
.