Ondrej Holzman Ob priložnosti iPhoneov deseti rojstni dan veliko je bilo povedanega. Predvsem pa, kako je ta jabolčni telefon spremenil ne le trg mobilne telefonije, ampak je pomembno vplival na ves svet in kako je eden najuspešnejših izdelkov v zgodovini. Je pa Steve Jobs s prvim iPhonom naredil še eno stvar, ki je zelo pomembna za prihodnost.
Nekdanji Applov direktor Jean-Louis Gassée na svojem blogu Ponedeljkova opomba piše o tako imenovanem Sine Qua Non, ki je latinski izraz, ki izraža "(pogoj), brez katerega ni mogoče", ali "nujen pogoj". In prav enega takega pogoja, ki je prišel s prvim iPhonom, se ob deseti obletnici spomnimo kot izjemno pomembnega.
Govorimo o vplivu mobilnih operaterjev, ki so do leta 2007 popolnoma obvladovali trg mobilnih telefonov – proizvajalcem narekovali, katere telefone naj izdelujejo, skrbeli za marketing in distribuirali svoje vsebine na telefone. Skratka, imeli so bolj ali manj popoln nadzor nad celotnim poslom. Vendar ga je Steve Jobs uspel zlomiti.
Gassée piše:
Stevu Jobsu smo lahko neizmerno hvaležni, da je zlomil hrbte operaterjem (da se izognemo bolj barvitim izrazom).
Preden se je pojavil iPhone, so telefone v supermarketih obravnavali kot jogurtove skodelice. Odkupni centri so jogurtarjem povedali, katere okuse naj naredijo, kdaj, kje in po kakšni ceni… (…) In niso pozabili poslati ljudi, da poskrbijo, da so etikete na policah pravilno postavljene.
Operaterji takrat niso drugače obravnavali proizvajalcev telefonov. Obvladovali so celoten posel in niso pustili pozabiti na hollywoodski rek »vsebina je kralj, distribucija pa King Kong«. Življenje je imelo jasen red, vsak v telefonskem poslu je vedel svoje mesto.
Nekaj podobnega pa je bilo nekaj nepredstavljivega za Steva Jobsa, ki je bil tik pred razkritjem svojega velikega izdelka, čigar prihodnjega uspeha in njegove velikosti si ne on ne kdo od njegovih sodelavcev ni mogel predstavljati. Jobs zagotovo ni nameraval nadaljevati z možnostjo, da bi lahko operater na primer narekoval, katere aplikacije bodo na njegovem telefonu.
Kako je Jobsu in njegovi ekipi uspelo hipnotizirati vodje AT&T, da so se odrekli svoji inherentni pravici, svojemu nadzoru, v zameno za petletno ekskluzivnost na nepreverjeni napravi, ki je sploh niso mogli videti? Toda na koncu, zakaj bi bili presenečeni? Appleov izvršni direktor je naredil nekaj podobnega z iTunes v času iPoda. Prepričal je založnike, da so glasbo prodajali po kosih, eno pesem naenkrat, v nasprotju z ustaljeno prodajo celotnih albumov, in prepričal podjetja s plačilnimi karticami, da sprejemajo dolarske mikrotransakcije.
Gre za primer iPoda, ki ga Gassée omenja kot takšno usposabljanje v velikem obsegu, kjer je Apple preveril številne postopke, ki so bili nato uporabljeni tudi v iPhonu. Ker je Jobsu uspelo zlomiti AT&T, si je zagotovil popoln nadzor nad iPhoneom. Takšno, kot so jo operaterji imeli do takrat. Rezultat je bil med drugim ta, da v sistem niso prišle nepotrebne aplikacije operaterja, da so posodobitve za iOS hitro prispele do strank in da je bilo mogoče veliko hitreje rešiti varnostna vprašanja.
Google je s svojim operacijskim sistemom Android ubral nasprotno pot. Dejstvo, da so operaterji obdržali nekaj nadzora nad njim, v nasprotju z iOS-om, zagotovo ni preprečilo njegove hitre rasti in prevlade na trgu pametnih telefonov, vendar obstaja ena velika slabost te poti.
Jobsovi uporabniki so zaslužni predvsem dejstvu, da so ne glede na to, kateri iPhone iz zadnjih let imajo, lahko prepričani, da bodo prvi dan, ko izide nova različica operacijskega sistema, brez težav namestili najnovejši iOS. . In s tem dobijo tako nove funkcije kot pomembne varnostne popravke.
Android pa ima velike težave s sprejemanjem najnovejših različic. Čeprav se sistem kot tak razvija tako hitro kot iOS, najnovejši Android 7.0 z oznako Nougat, ki je izšel lani, najdemo le na delčku telefonov. Prav zato, ker ji proizvajalci in operaterji dodajajo svojo programsko opremo in distribucijo urejajo na svoj način. Končni uporabnik bi na primer zelo rad uporabljal najnovejše funkcije na svojem novem telefonu, a mora počakati, da mu operater to omogoči.
Po Googlovih januarskih podatkih ima najnovejši Android 7 Nougat manj kot odstotek naprav. Januarja so poročali, da se najnovejši Applov mobilni operacijski sistem iOS 10 že uporablja na več kot treh četrtinah vseh združljivih iPhonov. Čeprav je tudi "carrier route" lahko uspešna, kot dokazuje razširitev Androida, se lahko uporabniki iPhona zahvalijo le Stevu Jobsu, da je zaobšel operaterje.
Poleg zgoraj omenjenih ugodnosti jima tudi ni treba skrbeti, da ko drug drugemu pošljeta najnovejši emoji, druga stran ne bo videla žalostnega kvadrata, kot se lahko pogosto zgodi na Androidu. Več podrobnosti o tej temi piše na blogu Emojipedia Jeremy Burge. Krive so starejše različice Androida, na katerih še vedno deluje veliko uporabnikov.
No, za emoji mi je čisto vseeno :). Drugače pa so posodobitve seveda v redu. Čeprav raje ne dam nič novejšega od iOS 4 na iPhone 7S, ki leži doma.
Ne poskušajmo za vsako ceno iz njega narediti večjega boga, kot je bil. V stari Nokii ni bilo programske opreme od operaterja, Windows CE pa tudi ne. Takrat še nisem imel Androida, zato ne morem soditi. Operater je narekoval najvišjo cenovno politiko.
KAJ JOBS JE NAREDIL, DA JE PREPREČIL OPERATERJEM VMEŠAVATI V PROGRAMSKO OPREMO IN FIRMWARE, JE ENAKI ODNOS KOT SE KAPACITIVNI ZASLON NA DOTIK KONTROLIRA S PRSTI....PROGRAMSKA OPREMA ALI FIRMWARE JE BILA /SKORAJ/ V VSAKEM TELEFONU SPREMENJENA IN ZAHTEVATI SICER JE NEPOZNAVANJE TEŽAVE....KDO ALI TI SI TELEFON KUPIL BREZ SUBVENCIJ, IMEL JE ORIGINALNO PROGRAMSKO IN VGRADNO OPREMO DIREKTNO OD PROIZVAJALCA...IN KONKRETNEJŠE, OPERATER JE ZAMENJAL TUDI EMBALAŽO, KJER JE DAL MANJŠO BATERIJO. , NI DAL SLUŠALK, KABLOV, EMBALAŽE...IN JE IMEL NA ŠKATLI IN TELEFONU NALIVAN SVOJ LOGO... SPREMENIL JE CELO FUNKCIJO PROGRAMIBILNIH GUMBOV, KJER JE PRED NJIH DODAL IZBRANO FUNKCIJO, KI JE POGOSTO MOTILA IN VZEME VEČ DENARJA OD STRANK ...