Zapri oglas

Ko je bil leta 2007 predstavljen prvi iPhone in leto kasneje, ko je bil izdan iPhone SDK (zdaj iOS SDK), je Apple takoj dal vedeti, da je vse zgrajeno na temeljih OS X. Celo ogrodje Cocoa Touch je podedovalo svoje ime po predhodnik Cocoa, znan iz Maca. S tem je povezana tudi uporaba programskega jezika Objective-C za obe platformi. Seveda obstajajo razlike med posameznimi ogrodji, vendar je samo jedro dovolj podobno, da sta iPhone in kasneje iPad postala zelo zanimivi napravi za razvijalce OS X.

Mac, čeprav nikoli ni pridobil prevladujočega položaja med operacijskimi sistemi (konkurenčni Windows je nameščen na 90 % vseh računalnikov), je vedno privlačil zelo nadarjene posameznike in celotne razvojne ekipe, ki so se intenzivno ukvarjale s stvarmi, kot sta dizajn in prijaznost do uporabnika. Uporabnike Mac OS, pa tudi NeXT, je zanimal OS X. Delež talentov ni enak tržnemu deležu, niti približno. Ne samo, da so razvijalci iOS želeli imeti v lasti iPhone in iPad, želeli so ustvariti novo programsko opremo zanju.

Seveda je iOS všeč tudi razvijalcem brez izkušenj z OS X. Toda če pogledate najbolj kul aplikacije v App Store — Twitterrific, Tweetbot, Visoki tisk, Zasloni, OmniFocus, Day One, Fantastično ali Vesper, prihaja od ljudi, ki so bili odstavljeni od računalnikov Mac. Hkrati jim ni treba pisati svojih aplikacij za druge platforme. Nasprotno, ponosni so, da so Applovi razvijalci.

Nasprotno pa Android za svoj SDK uporablja Javo. Je zelo razširjen in zato daje možnost tudi manj izkušenim programerjem, da s svojo stvaritvijo poskušajo prodreti v svet. Java na Androidu nima naslednika, kot je Cocoa na Macu. Java ni nekaj, kar je nekdo strast. To je nekaj, kar morate uporabiti, ker ga uporabljajo vsi. Da, obstajajo odlične aplikacije, kot so Pocket Casts, Press ali DoubleTwist, vendar se zdi, da jim nekaj manjka.

Če torej govorimo zgolj o velikosti tržnega deleža in poskušamo z matematiko določiti točko, na kateri je bolje začeti z Androidom, bomo prišli do podobnega zaključka kot uporabniki. Tako kot se človek odloči za uporabo določene platforme, se lahko tudi razvijalec. Vse je odvisno od več dejavnikov kot od tržnega deleža. John Gruber na svoji spletni strani že nekaj časa opozarja na to dejstvo Daring Fireball.

Benedict Evans piše:
»Če bodo aplikacije za Android pri prenosih dohitele iOS, se bodo še nekaj časa gibale vzporedno na lestvici. Toda potem bo prišlo do točke, ko bo Android očitno zmagal. To bi se moralo zgoditi nekje leta 2014. No, če ima 5-6x več uporabnikov in vedno več prenesenih aplikacij, bi moral biti čedalje bolj privlačen trg.«

Kar je matematično res, realno pa ne. Ljudje – razvijalci – niso le številke. Ljudje imajo okus. Ljudje delujejo pristransko. Če ne bi bilo tako, bi bile vse odlične aplikacije za iPhone leta 2008 napisane za Symbian, PalmOS, BlackBerry (J2ME) in Windows Mobile leta in leta prej. Če ne bi bilo tako, bi bile vse odlične aplikacije za Mac že pred desetimi leti napisane tudi za Windows.

Mobilni svet ni namizni svet, leto 2014 ne bo podobno letu 2008, a težko si je predstavljati, da nekateri dogodki, ki so se pred leti zgodili na namiznih računalnikih, v prihodnosti ne bodo veljali tudi za mobilni svet. Navsezadnje tudi same Googlove aplikacije za iOS prejmejo nekatere funkcije pred tistimi za Android.

Evans svojo idejo povzame takole:
»Nov cenejši iPhone za množični trg bi lahko obrnil ta trend. Podobno kot pri nižjem cenovnem razredu pri Androidu bi bili lastniki raje uporabniki, ki aplikacije nalagajo manj pogosto, zato bi se prenosi aplikacij za iOS na splošno zmanjšali. Vendar pa bi to pomenilo, da bi se iOS znatno razširil na večji del prebivalstva in zarezal v del trga, ki bi ga sicer požrli telefoni Android. In kako bi se lahko prodajal iPhone za približno 300 dolarjev? Realno do 50 milijonov kosov na četrtletje.«

Obstajajo trije pomembni razlogi za cenejši iPhone:

  • Pridobiti uporabnike, ki ne želijo ali ne morejo porabiti denarja za poln iPhone.
  • Razdeliti linijo izdelkov na »iPhone 5C« in »iPhone 5S«, ukiniti prodajo starejših modelov in tako povečati maržo.
  • Vsi prodani iPhoni bi dobili 4-palčni zaslon in priključek Lightning.

Vendar John Gruber dodaja še več četrti razlog:
»Na kratko, mislim, da bo Apple prodajal iPhone 5C s podobno strojno opremo kot iPod touch. Cena bo 399 dolarjev, morda 349 dolarjev, vsekakor pa ne nižja. Toda ali ne bi to kanibaliziralo prodaje iPod touch? Očitno je tako, a kot smo lahko videli, se Apple ne boji kanibalizacije lastnih izdelkov.«

iPod touch se pogosto imenuje prehod v App Store – najcenejša strojna oprema, ki lahko poganja aplikacije iOS. Android pa postaja prehod v celoten segment pametnih telefonov. Zahvaljujoč nizkim cenam in ljudem, za katere je cena najpomembnejša lastnost telefona in za katere je nakup novega pametnega telefona zgolj del podaljšanja pogodbe z operaterjem, se je Androidu uspelo množično razširiti po svetu.

Danes prodaja iPod touch upada, prodaja telefonov Android pa raste. Tudi zato bi lahko bil cenejši iPhone veliko boljši prehod v App Store kot iPod touch. Ker vedno več ljudi kupuje iPhone in se število uporabnikov pametnih telefonov prvič približuje milijardi, se razvijalci soočajo z velikim izzivom.

Ne bo: "Hm, Android ima večji tržni delež kot moja najljubša platforma, zato je bolje, da začnem izdelovati aplikacije zanj." Bolj bo tako: "Oh, moja najljubša platforma ima spet več naprav na trgu." Točno tako se bodo počutili razvijalci OS X, ko je bil iOS v povojih.

Še več, iOS 7 lahko spremeni naša pričakovanja o tem, kako lahko izgleda in deluje mobilna aplikacija. Vse to že to jesen (očitno 10. September). Obstaja velika verjetnost, da velik del teh aplikacij sploh ne bo prišel v Android. Nekaj ​​jih seveda bo, a jih ne bo veliko, saj bodo sestavljeni predvsem iz nadarjenih, strastnih in na Apple usmerjenih razvijalcev. To bo prihodnost. Prihodnost, ki nenadoma ni več tako prijazna do konkurence.

Vir: iMore.com
.