Daniel Hruška Novinar Mic Wright razmišlja, zakaj Samsunga ne preiskujejo natančneje, glede na pestro preteklost družinskega južnokorejskega podjetja.
Po vrnitvi s službenega potovanja iz Južne Koreje leta 2007 sem dobil v roke dokumente, povezane s tem potovanjem. Očitno je odgovorna oseba za odnose z javnostmi »pritisnila na napačen gumb«. Takrat sem delal za Stvari in odletel v Korejo s skupino britanskih novinarjev in več drugimi novinarji. Bilo je zanimivo potovanje. Videl sem nekaj res nenavadnih naprav, zasnovanih za južnokorejski trg, dobil okus kimchi in obiskal številne tovarne.
Poleg mojih tehničnih obiskov se je Samsung pripravljal na tiskovno konferenco za svoj najnovejši telefon – F700. Da, to je model, ki igra ključno vlogo pri pravdanje z Appleom. iPhone je bil takrat že predstavljen javnosti, vendar še ni šel v prodajo. Samsung je želel pokazati, da ima prihodnost pametnih telefonov v svojih rokah.
Korejci so izjemno vljudni ljudje, a več kot gotovo je bilo, da nad našimi vprašanji niso bili ravno navdušeni. Zakaj nam F700 ni vzel sape? (Seveda nismo rekli: "Ker je imel odziv približno kot nasmrhan udeleženec štirideseturnega filmskega maratona Resident Evil.")
Po vrnitvi iz Koreje sem ob branju nenamernega poročila o odnosih z javnostmi odkril, da Samsung šteje F700 za "velik uspeh", ki ga je skazil le "negativen odnos britanske skupine, ki se zanima samo za vrnitev v svoj hotelski bar, ki ga je kolonizirala med svojim obiskom ." Temu, dragi južnokorejski prijatelji, pravimo kulturne razlike.
Pomanjkljiva naprava z zaslonom na dotik, ki je bila precej razočarana, F700 je preživela do danes kot simbol za Samsung, da je obstajal pred iPhoneom, in za Apple kot dokaz, da se je južnokorejski dizajn močno spremenil od razkritja naprave iOS Cupertino.
Leta 2010 je Samsung predstavil svoj Galaxy S, popolnoma drugačno napravo kot F700. Sploh ne izgledajo, kot da bi bili iz iste serije modelov. Apple je zato izjavil, da postavitev elementov na Galaxy S močno spominja na iPhone. Nekateri med njimi imajo celo zelo podoben dizajn. Apple je šel še dlje in Samsung obtožil kopiranja dizajna škatel in dodatkov.
Izjavo vodje Samsungovega mobilnega oddelka JK Shina so na sodišču sprejeli kot dokaz, s čimer so Applove trditve dobile še večjo težo. V svojem poročilu Shin izraža zaskrbljenost zaradi boja proti napačnim tekmecem:
»Vplivni ljudje zunaj podjetja so prišli v stik z iPhonom in opozorili na dejstvo, da 'Samsung zaspi.' Ves čas smo pazili na Nokio in se osredotočali na klasičen dizajn, školjke in drsnike."
»Ko pa našo zasnovo uporabniške izkušnje primerjamo z Applovim iPhonom, je to res velika razlika. Gre za krizo oblikovanja.«
Poročilo tudi namiguje na Samsungovo prizadevanje, da bi liniji Galaxy dal organski občutek, namesto da preprosto posnema iPhone. "Slišim stvari, kot so: Naredimo nekaj podobnega iPhoneu ... ko vsi (uporabniki in ljudje iz industrije) govorijo o UX, ga primerjajo z iPhoneom, ki je postal standard."
Oblikovanje pa še zdaleč ni edina Samsungova težava. V poletni izdaji Mednarodni časopis organizacija Zdravje pri delu in okolje Samsung je bil opredeljen kot vzrok za večino zdravstvenih težav v industriji polprevodnikov.
Studie Levkemija in ne-Hodgkinov limfom pri delavcih polprevodnikov v Koreji piše: "Samsung, največje svetovno podjetje za informacijsko tehnologijo in elektroniko (merjeno z dobičkom), je zavrnilo objavo podatkov v zvezi s proizvodnimi procesi, ki vplivajo na zaposlene v elektroniki, in je odložil poskuse neodvisnih raziskovalcev, da bi pridobili potrebne informacije."
Komentar drugega vira o istem kaže na Samsungovo držo proti sindikatom in splošnemu nadzoru podjetja:
»Samsungova dolgoletna politika prepovedi sindikalnega organiziranja je pritegnila pozornost kritikov. V splošni strukturi podjetja Samsung je skoncentrirano oblikovanje politik, ki urejajo dejavnosti velike večine podružnic.
"Ta centralizacija odločanja je bila deležna močnih kritik vlagateljev, ki jih skrbi splošna učinkovitost skupine Samsung."
Samsung je tako imenovani chaebol – eden od družinskih konglomeratov, ki prevladujejo v južnokorejski družbi. Tako kot mafija je tudi Samsung obseden z ohranjanjem svojih skrivnosti. Poleg tega so lovke chaebolov raztegnjene na skoraj vse trge in industrije v državi, s čimer pridobijo ogromen politični vpliv.
Sploh se jim ni bilo težko zateči k goljufijam, da bi ohranili svoj položaj. Leta 1997 je južnokorejski novinar Sang-ho Lee prejel na skrivaj posnete zvočne posnetke pogovorov med podpredsednikom skupine Samsung Haksoojem Leejem, korejskim veleposlanikom Seokhyunom Hongom in založnikom. Joongang Daily, enega najuglednejših časopisov v Koreji, povezanih s podjetjem Samsung.
Posnetke je naredila korejska tajna služba NIS, ki je bila tudi sama večkrat vpletena v podkupovanje, korupcijo in pranje denarja. Vendar pa so zvočni posnetki razkrili, da sta Lee in Hong želela predsedniškim kandidatom predati skoraj tri milijarde vonov, približno 54 milijard čeških kron. Primer Sang-ho Lee je v Koreji zaslovel pod imenom Dosjeji X in pomembno vplivala na nadaljnje dogajanje.
Hong je odstopil z mesta veleposlanika po uvedbi uradne preiskave Samsungovega nezakonitega subvencioniranja političnih strank. IN pogovor (angleščina) s Cardiff School of Journalism and Cultural Studies Lee govori o njegovih posledicah:
»Ljudje so po mojem govoru spoznali moč kapitala. Samsung ima v lasti Joongang Daily, kar mu daje moč brez primere, saj je njegovo gospodarstvo dovolj močno za obsežno oglaševanje.«
Lee je bil takrat pod precejšnjim pritiskom. »Samsung je uporabil pravne metode, da bi me ustavil, zato jim nisem mogel ničesar očitati ali narediti ničesar, kar bi jih spravilo vsaj malo ob živce. Bila je izguba časa. Označili so me za povzročitelja težav. Ker ljudje mislijo, da so pravni primeri uničili ugled mojega podjetja,« pojasnjuje Lee.
Pa vendar se je Samsung uspel potopiti v svoje težave brez Leeja. Leta 2008 je policija preiskala dom in pisarno takratnega predsednika uprave družbe Lee Kun-heeja. Takoj je odstopil. Kasnejša preiskava je pokazala, da je Samsung vzdrževal nekakšen sklad za podkupovanje sodstva in politikov.
Pozneje je osrednje okrožno sodišče v Seulu 16. julija 2008 spoznalo Leeja Kun-heeja za krivega poneverbe in utaje davkov. Tožilci so zahtevali sedemletno zaporno kazen in 347 milijonov dolarjev denarne kazni, vendar je obtoženec nazadnje dobil tri leta pogojne kazni in 106 milijonov dolarjev denarne kazni.
Južnokorejska vlada ga je leta 2009 pomilostila, da bi lahko finančno pomagal pri organizaciji zimskih olimpijskih iger 2018. Lee Kun-hee je zdaj član Mednarodnega olimpijskega komiteja in se maja 2010 vrnil na čelo Samsunga.
Njegovi otroci imajo ključne položaje v družbi. Sin, Lee Jae-yong, dela kot predsednik in glavni operativni direktor Samsung Electronics. Najstarejša hči Lee Boo-jin je predsednica in izvršna direktorica verige luksuznih hotelov Hotel Shilla ter predsednica zabaviščnega parka Samsung Everland, ki je de facto holding celotnega konglomerata.
Druge veje njegove družine so neločljivo vpletene v posel. Njegovi bratje in sestre ter njihovi otroci pripadajo vodstvu vodilnih korejskih podjetij in združenj. Eden od nečakov ima mesto predsednika CJ Group, holdinga, ki se ukvarja s hrano in zabavno industrijo.
Drugi družinski član vodi Saehan Media, enega največjih proizvajalcev praznih medijev, medtem ko je njegova starejša sestra lastnica Hansol Group, največjega proizvajalca papirja v državi z interesi v elektroniki in komunikacijah. Druga njegova sestra je bila poročena z nekdanjim predsednikom LG, najmlajša pa se pripravlja na vodenje skupine Shinsegae Group, največje korejske verige nakupovalnih središč.
Vendar tudi v dinastiji Lee obstajajo "črne ovce". Njegova starejša brata Lee Maeng-hee in Lee Sook-hee sta proti bratu februarja letos sprožila sodni postopek. Upravičeni naj bi bili do več sto milijonov dolarjev vrednih delnic Samsunga, ki jim jih je zapustil oče.
Zdaj je torej jasno, da so težave Samsunga veliko globlje od pravnega spora z Applom. Medtem ko je Apple pogosto javen kritiziran zaradi pogojev v kitajskih tovarnah partnerjev zahodni tisk ne pokriva več toliko Samsunga.
Kot Applov edini pomemben konkurent na trgu tabličnih računalnikov (poleg Googlovega Nexusa 7) in kot edino podjetje, ki dejansko zasluži z Androidom, bi moral biti Samsung pod večjim nadzorom. Zamisel o sijoči, futuristični in demokratični Južni Koreji je morda napihnjena zaradi sosednje komunistične Severne Koreje.
Seveda Jug zveni bolje zaradi svojega uspeha v industriji potrošniške elektronike in polprevodnikov, vendar se prijem chaebolov zdi kot maligni tumor. Korupcija in laži so razširjen del korejske družbe. Obožujem Android, sovražim Apple. Samo naj vas ne zavede, da je Samsung dober.
lep članek :)
Zadnja dva stavka sta čudovita.
Zanimiv članek... Takšna je pač današnja družba, no, ni časa za nič in rabiš samo drobne informacije, po katerih se človek takoj identificira z eno ali drugo stranjo.
glej povzroči Megaupload. Za češke in tuje tabloidne medije je bilo najbolj pomembno, da so omenjeno osebo prikazali kot "Ta nagnusni debeli prasec, ki podpira piratstvo!" Predvsem naj se pokaže, koliko avtomobilov ima in koliko denarja v gotovini! In ogromna hiša! Nespodobnost!!!" In le redkokdo spodoben človek je lahko prebral, kako smešno in izmišljeno je bilo vse skupaj ...
Enako je Apple vs. Samsung. Ljudje pljuvajo Apple, ker je "sramoten in vse, kar lahko storijo, je, da obsojajo, uf! In tisti njihov iPhone, uf, nikoli ga ne bom vzel v roke!"
Najhuje pri celotni situaciji je to, da so mediji o celotnem dogodku poročali zelo slabo in površno, ljudje (ali množica) pa so dobili vtis, da je Apple zlo, Korejci pa bogovi, kar se je odrazilo tudi na prodaji. Seveda ima tudi Apple svoje bistvene pomanjkljivosti, a načeloma je šlo za zelo nepošteno poslovanje s strani Samsunga in na žalost se borci v razpravah sploh ne zavedajo, kakšno medvedjo uslugo delajo temu podjetju.
Imel sem priložnost poklepetati z več Južnokorejci in to, kako avtor tukaj piše, da tam stvari niso tako rožnate, kot si mislimo pri nas, je laž. Tam res živijo na visoki ravni in veliko bolje kot pri nas ali celo v ZDA, kjer so velike razlike.
Sicer pa Samsungu. Avtor je do njega preveč pristranski in tudi njegov članek je usmerjen samo proti eni strani. Pravzaprav mi je vseeno, kdo zmaga v Samsung vs. Apple, mislim, da je samsung verjetno kopiral prvi iphone, saj je bil res daleč zadaj. Vendar pa lahko samsung in njegova ekipa vedno prehiti jabolko v svojih izdelkih. Sami nimajo vrhunskih inovativnih idej, kot sta Jobs in Apple (bomo videli, kako bo Apple zdržal brez Jobsa :) ), a lahko iz te ideje potegnejo največ! Seveda nisem pristaš kopiranja, a če bi apple prodal "licenco" ali kaj drugega, kar sta se dogovorili ti dve podjetji, bi bilo to zagotovo najbolje za končne kupce. Sicer bo Google vsa ta podjetja naenkrat pospravil v žep :D.
Vodstvu Samsung. To, da je v podjetju prepletena cela družina, ni nič nenavadnega, primer so številna podjetja tako v Evropi kot v ZDA. Tudi dejstvo, da posegajo v več sektorjev industrije, je prav tako povsem normalno in tako bi moralo početi vsako uspešno podjetje. Kot rojeni Zlinčan bom zagotovo omenil, da Baťa ni posloval samo z obutvijo ;-), ampak je proizvajal tako rekoč vse.
Zato želim veliko sreče na področju elektronike tako Samsungu kot Applu ;-)
S to objavo sem želel le nasprotovati zelo razgretemu članku britanskega avtorja.
Brez zamere, a lahko navedete primer, kjer je Samsung šel dlje od Applea? In kdaj mu je uspelo prehiteti Apple v njegovih izdelkih? Na koncu bi rad poudaril, da v članku nisem zasledil niti enega dvoma o življenjskem standardu navadnega Južnokorejca, zato ne razumem vašega očitka avtorju laganja.
Delam za podjetje, ki ga je kupil večnacionalni južnokorejski konglomerat, in lahko rečem, da je njihova miselnost, da nas spoštujejo, neverjetna. Vesel sem, da so nas kupili. Imata pa tudi svojo notranjo plat, kamor nikogar ne pustita vase in povsem drugačno dojemanje družine in posla. Način povezanosti družine s podjetjem se res ne more primerjati s podjetji na Zahodu. PS: mene osebno ne moti, naše podjetje so dvignili višje. :-)
No, moja nekdanja firma, ki so jo vodili Japonci, je dvignila vse ljudi, kolikor se je dalo na poti do Blazinca.
temu jaz rečem PR Apple ali totalno oprane možgane :-D
»… Britanske skupine se zanimajo samo za vrnitev v njen hotelski bar, ki ga je kolonizirala med obiskom.« — Že nekaj petkov živim na Irskem in lahko potrdim, da so Korejci razumeli popolnoma prav. To so na žalost kulturne razlike. (Ta članek, če že od vsega začetka ni mišljen kot ironična postavitev zrcala Amerike, zveni tendenciozno tudi na Applovi oboževalni strani in to že nekaj pove.)
:D avtorji (Angleži in tega članka) so odkrili Ameriko. Vsako večje podjetje je mafija z močnimi lobiji ne le v politiki, tudi Apple ni izjema. Če bi se pisalo kako to vse deluje v ZDA, ki lepo igrajo in so hkrati največje barabe, bi bilo tudi to lepo branje. Naj navedem le nekaj primerov: FED, ameriški dolar, Irak, Libija itd. Zakaj ZDA, ki branijo človekove pravice, nikoli ne napadejo Somalije ali Zimbabveja? In zakaj Libija in Irak? Kaj pa ameriške naftne družbe? Ste tudi vi svetniki? Mislim, da je članek pod nivojem.
Za konec članek prinaša še drugačen pogled na konkurenco. Nikjer v članku ne piše, da so ZDA "svete" ali "božanske". Pravzaprav se sploh ne primerja z ZDA. Vaša objava samo izraža vaše osebno razočaranje nad Združenimi državami. Poskusite pogledati na svet z bolj optimističnega zornega kota. :-)
škoda, da si zunaj. Na začetku komentarja jasno zapišem, da je vsako veliko podjetje mafija, ne samo ameriško. Ameriko sem omenil samo zato, ker je Apple ameriško podjetje in tukaj na Češkem je običajno, da je dobro, kar je ameriško, in slabo, kar je vzhodno ;)
Zelo zanimiv članek. Mislim, da avtor ni bil preveč pristranski, morda malo, vendar ne škodi, če vsa dejstva sprejmemo objektivno. Osebno me je na primer kar malo zmotilo, ko je Apple v medijih vohal zaradi razmer v tovarnah njegovih dobaviteljev na Kitajskem. Vnaprej povem, da se nikakor ne strinjam s ponižujočimi pogoji za zaposlene, ampak zakaj je bil Apple zaradi tega ponižen? Čisto iz principa, če imam dobavitelja za svoje podjetje, mi verjetno ne bo čisto vseeno, če imajo njegovi zaposleni na izbiro tri obroke za kosilo. Ponovno sem proti nepoštenim pogojem, toda zakaj je bil ta primer vrezan v ugled Appla? Danes se nihče ne spomni imena tega kitajskega podjetja, vendar ga skoraj vsi (predvsem nasprotniki Appla) povezujejo z njim. Hkrati je Apple eno najboljših podjetij na svetu, ko gre za korporativno kulturo. Sem se pa malo oddaljil...
Nobenega dvoma ni, da je Južna Koreja razvita država z močnim gospodarstvom in v vsakem primeru visokim življenjskim standardom. O tem lahko dvomijo morda le osnovnošolci, ki imajo težave z geografijo. A seveda, kjer je močno gospodarstvo, moč in denar, so tudi korupcija, podkupovanje, spletke, laži in mafija. Me ne preseneča in nekako nisem pričakoval, da bo poslovni velikan Samsung svetnik.
Samsung želi prevladovati na trgu pametnih telefonov in hkrati kopirati Apple. Kopija nikoli, NIKOLI ne bo premagala izvirnika.
Pravzaprav precej pogosto. Gre za tako imenovano strategijo izzivalcev (druge so vodja, sledilec in fokus - to so osnove marketinga...) Vzemimo za primer Coca-Colo in Pepsi. Lahko pa zasledovalec včasih preseže vodilnega, kot je tukaj uspelo Kofoli.
Kot podpornik Androida vidim zlo v Samsungu. Njihovi telefoni so nabito z nagnusnimi grafičnimi zaganjalniki, sesuvajo, zaostajajo itd. Sam imam Galaxy Note, ker je edini Samsung, ki je resno blizu popolnosti, ampak vsakič, ko sem imel priložnost preizkusiti čistokrvnega Googla Nexus, bilo je popolnoma drugače. Posodobitve ena za drugo, čisti Android brez balasta, samo pravljica. Pri tem ima Apple prednost, dela HW in SW skupaj. Če bi samo Google naredil Android, ne bi bilo Samsunga, LG-ja, Sonyja, HTC-ja itd., to bi bila pravljica in Android bi kmalu dihal iOS-u za petami. Sicer pa je članek lep, berljiv in čeprav nisem pristaš Appla, še več, skoraj nasprotnik, rada preberem mnenja z druge strani :-)
čist idiotski članek.
Precej grozen prevod