Zapri oglas

Telefoni iPhone upravičeno veljajo za ene izmed najboljših telefonov vseh časov, vendar so deležni številnih kritik zaradi napajalnega konektorja Lightning. Danes že velja za zastarelo, čemur se pravzaprav ne moremo čuditi. Apple ga je skupaj z iPhonom 5 predstavil leta 2012. Takrat je zamenjal 30-polni priključek in tehnologijo bistveno pomaknil naprej, sploh če ga primerjamo s takratnim Micro USB, ki smo ga lahko našli pri konkurentih. Za razliko od njega je Lightning mogoče povezati s katere koli strani, nudi solidno vzdržljivost in ima za svoj čas odlične hitrosti prenosa.

Vendar je čas šel naprej in konkurenca, tako rekoč za vse vrste naprav, danes stavi na univerzalni standard USB-C. Tako kot Lightning ga je mogoče povezati z obeh strani, vendar se skupne možnosti tukaj bistveno povečajo. Zato ljubitelji jabolk ves čas ugibajo, ali bo Apple končno opustil svoj Lightning in prešel na rešitev v obliki USB-C, ki je med drugim stavil tudi na iPad Pro/Air in svoje Mace. A kot kaže, kaj takega še ne bomo videli kmalu. Po drugi strani pa je predstavljeno zanimivo vprašanje. Ali res potrebujemo Lightning?

Zakaj Apple noče opustiti Lightninga?

Preden pogledamo bistvo zadeve oziroma ali Apple uporabniki res potrebujemo USB-C, je primerno pojasniti, zakaj se Apple z zobmi in nohti upira njegovi implementaciji. Prednosti USB-C so neizpodbitne in preprosto lahko rečemo, da ga Lightning dobesedno pospravi v žep. Ne glede na to, ali gre za hitrost polnjenja, možnosti prenosa, prepustnost in drugo. Po drugi strani pa ima Apple veliko denarja v svojem priključku. Počasi celoten trg dodatkov, ki uporabljajo ta posebna vrata, pada pod velikana iz Cupertina. Če je zadevni izdelek proizvedel drug proizvajalec, mora Apple še vedno plačati licenčnine, brez katerih ne more pridobiti uradnega certifikata MFi ali Made for iPhone. To seveda ne velja za neuradne kose, ki so lahko tudi nevarni.

Ni pa nujno, da gre le za denar. V primerjavi z USB-C je Lightning bistveno bolj vzdržljiv in nima takšnega tveganja poškodb. Nekateri uporabniki se posebej pritožujejo nad jezikom tega konektorja (za ženski), ki se lahko teoretično zlomi. Poleg tega, ker je skrit v napravi, obstaja nevarnost, da naprave ne boste mogli uporabljati samo zaradi priključka. Se pravi, če izpustimo možnost brezžičnega polnjenja prek standarda Qi, ki seveda ne more rešiti sinhronizacije/prenosa podatkov.

Ali potrebujemo USB-C na iPhonih?

Kot smo omenili zgoraj, se zdi, da je USB-C svetla prihodnost v smislu možnosti. Je bistveno hitrejši - tako med prenosom podatkov kot polnjenjem - in zmore (v nekaterih različicah) tudi video prenos in številne druge. V teoriji bi bilo možno iPhone prek lastnega konektorja, brez redukcije, povezati neposredno z monitorjem ali televizorjem, kar se sliši kar dobro.

Vendar se kot glavna prednost prehoda na ta standard omenja nekaj drugega, kar s tehnično platjo nima tako rekoč nobene zveze. USB-C hitro postaja sodoben standard, zato ta priključek najdemo na vedno več napravah. Navsezadnje tudi pri Applu ni popolna neznanka. V zadnjih letih so se Apple računalniki zanašali skoraj izključno na vrata USB-C (Thunderbolt), zahvaljujoč katerim je mogoče priključiti zunanje naprave, zvezdišča ali celo neposredno polniti Mac. In tu je največja moč USB-C. Z enim kablom in adapterjem je teoretično možno oskrbovati vse naprave.

Lightning iPhone 12
Kabel Lightning/USB-C

Možnost uporabe enega kabla za vse naprave zagotovo zveni lepo in ne bi škodilo, če bi imeli to možnost. Kljub temu velika večina uporabnikov uporablja Lightning in praktično nima težav z njim. Svoj osnovni namen lahko odlično izpolnjuje. Hkrati poteka počasen prehod na hitro polnjenje, zato vse več Applovih uporabnikov uporablja kabel Lightning/USB-C. Za to seveda potrebujete adapter USB-C, uporabite pa lahko tudi tistega iz omenjenih Macov. Bi radi USB-C na iPhonih ali vam ni mar in imate raje vzdržljivost Lightninga?

.