Zapri oglas

Številne Applove uporabnike so presenetile prve analize novega računalnika Mac Studio, ki so govorile o teoretično možni razširitvi notranjega pomnilnika. Kot se je izkazalo po razstavljanju, ima ta najnovejši član družine Mac dve reži za SSD, ki sta verjetno popolnoma izkoriščeni v konfiguracijah s 4TB in 8TB prostora za shranjevanje. Na žalost še nihče ni bil uspešen v poskusih samostojne razširitve pomnilnika s pomočjo originalnega SSD modula. Mac se sploh ni vklopil in je uporabil Morsejevo abecedo, da bi rekel "SOS".

Čeprav so reže za SSD dostopne po res težkem razstavljanju naprave, jih ni mogoče uporabljati doma. Očitno je torej, da oblika programske ključavnice preprečuje vklop naprave. Applovi uporabniki zato izražajo veliko neodobravanje te Applove poteze. Nekaj ​​podobnega seveda že nekaj let prakticira Apple, ko na primer pri MacBookih ni mogoče zamenjati operacijskega pomnilnika ali pomnilnika. Tu pa ima to svojo utemeljitev - vse je spajkano na enem čipu, zaradi česar dobimo vsaj prednost hitrega enotnega pomnilnika. V tem primeru pa ne pridobimo nobene prednosti, nasprotno. S tem Apple jasno pokaže, da kupec, ki za računalnik zapravi krepko čez 200 in s tem postane njegov lastnik, nima absolutne pravice posegati v njegovo notranjost, čeprav je tako zasnovana.

Programske ključavnice so običajne pri Applu

Vendar, kot smo navedli zgoraj, podobne programske ključavnice za Apple niso nič novega. Na žalost. Na kaj podobnega bi lahko v zadnjih letih naleteli večkrat in za vse te primere bi lahko hitro našli skupni imenovalec. Skratka, Applu ni všeč, ko se uporabnik začne ukvarjati s svojo napravo ali pa jo sam popravlja ali spreminja. Toliko bolj žalostno je, da je to v celotnem tehnološkem svetu samoumevno. Apple ne deli tega pogleda na svet.

macos 12 monterey m1

Odličen primer so pravkar omenjeni MacBooki, kjer ne moremo zamenjati tako rekoč ničesar, saj so komponente spajkane na SoC (System on a Chip), kar nam po drugi strani prinaša prednosti v hitrosti naprave. Poleg tega so kritike bolj ali manj upravičene. Apple zaračunava precejšnje vsote za boljše konfiguracije in če bi na primer pri MacBook Air z M1 (2020) želeli podvojiti poenoteni pomnilnik na 16 GB in razširiti notranji pomnilnik iz 256 GB na 512 GB, bi potrebovali dodatno 12 tisoč kron. Kar vsekakor ni najmanj.

Pri Applovih telefonih situacija ni dosti boljša. Če pride čas za zamenjavo baterije in se odločite za nepooblaščeni servis, morate pričakovati, da bo vaš iPhone (od različice XS) prikazoval nadležna sporočila o uporabi neoriginalne baterije. Tudi če Apple ne prodaja originalnih nadomestnih komponent, tako da ni druge izbire, kot da se zanesejo na sekundarno proizvodnjo. Enako je pri menjavi zaslona (iz iPhone 11) in kamere (iz iPhone 12), po zamenjavi se izpiše moteče sporočilo. Pri zamenjavi Face ID-ja ali Touch ID-ja ste popolnoma brez sreče, ne eden ne drugi ne delujeta, zaradi česar se Applovi uporabniki zanašajo na pooblaščene servise.

Enako je s Touch ID na MacBookih. V tem primeru je nujna uporaba lastniškega postopka kalibracije, ki ga lahko izvaja samo Apple (ali pooblaščeni servisi). Te komponente so povezane z logično ploščo, zaradi česar ni enostavno zaobiti njihove varnosti.

Zakaj Apple blokira te možnosti?

Morda se sprašujete, zakaj Apple hekerjem dejansko preprečuje poseganje v njihove naprave. V tej smeri se velikan iz Cupertina baha z varnostjo in zasebnostjo, kar je na prvi pogled smiselno, na drugega pa ni ravno nujno. Še vedno je naprava tistih uporabnikov, ki bi po logiki morali imeti pravico, da jo uporabljajo po želji. Konec koncev je zato v ZDA nastala močna pobuda "Pravica do popravila«, ki se bori za pravice potrošnikov do lastnega popravila.

Apple se je na nastalo situacijo odzval z uvedbo posebnega programa Self Service Repair, ki bo lastnikom Applov omogočil, da sami popravijo svoje iPhone 12 in novejše ter Mace s čipi M1. Natančneje, velikan bo dal na voljo originalne rezervne dele, vključno s podrobnimi navodili. Program je bil uradno predstavljen novembra 2021. Po takratnih izjavah naj bi se začel izvajati leta 2022 v ZDA in se nato razširil v druge države. Od takrat pa se zdi, da so se podrla tla in sploh ni jasno, kdaj se bo program dejansko začel, torej kdaj bo prišel v Evropo.

Torbica Mac Studio

Na koncu pa celotna situacija okoli zamenjave SSD modulov v Mac Studiu ni mogoča, kot se zdi na prvi pogled. Celotno zadevo je razjasnil razvijalec Hector Martin, ki je v Applovi skupnosti precej znan po svojem projektu prenosa Linuxa na Apple Silicon. Po njegovih besedah ​​ne moremo pričakovati, da bodo računalniki z Apple Silicon delovali enako kot osebni računalniki na arhitekturi x86 ali obratno. Pravzaprav Apple ni tako »zloben« do uporabnika, ampak le ščiti samo napravo, saj ti moduli niti nimajo svojega krmilnika in v praksi ne gre za module SSD, temveč za pomnilniške module. Poleg tega v tem primeru sam čip M1 Max/Ultra zagotavlja delo krmilnika.

Navsezadnje tudi velikan iz Cupertina povsod omenja, da Mac Studio ni uporabniško dostopen, po čemer je zlahka sklepati, da ni mogoče razširiti njegovih zmogljivosti ali spremeniti komponent. Zato bo morda trajalo še nekaj let, preden se bodo uporabniki navadili na drugačen pristop. To mimogrede omenja tudi Hector Martin – skratka, ne morete uporabiti postopkov iz osebnega računalnika (x86) na trenutne računalnike Mac (Apple Silicon).

.