Tomaš Chlebek Spotify se pridružuje storitvam pretakanja, ki zmanjšajo skupno glasnost pesmi. To lahko veliko prispeva k boju proti sodobni glasbi brez dinamičnega razpona.
Tri najpogostejše metode merjenja glasnosti so trenutno dBFS, RMS in LUFS. Medtem ko dBFS prikazuje najvišjo glasnost danega zvočnega vala, je RMS nekoliko bližje človeškemu zaznavanju, saj prikazuje povprečno glasnost. LUFS naj bi najbolj zvesto odražal človeško zaznavo, saj daje večjo težo frekvencam, na katere je človeško uho bolj občutljivo, torej srednje in višje (od 2 kHz). Upošteva tudi dinamični razpon zvoka, torej razlike med najglasnejšim in najtišjim delom zvočnega vala.
Enota LUFS je bila ustanovljena leta 2011 kot eden izmed standardov Evropske radiodifuzne zveze, združenja radijskih in televizijskih postaj s članicami iz 51 držav in zunaj Evrope. Namen nove enote je bil z njo vzpostaviti televizijske in radijske standarde glasnosti, pri čemer so bili glavni motiv velike razlike v glasnosti na primer med programi in reklamami. Kot nov standard je bila določena največja prostornina -23 LUFS.
Radio je danes seveda manjšinski vir glasbe, za referenčno glasnost, za katero se glasba ustvarja, pa so pomembnejši pretočni servisi in spletne glasbene trgovine. Zato je pomembno, da so bile maja na velikem vzorcu pesmi iz Spotifyja izmerjene nižje vrednosti kot prej. Zmanjšano z -11 LUFS na -14 LUFS.
Spotify je bil doslej najglasnejša storitev pretakanja, zdaj pa se številke približujejo konkurenci v obliki YouTuba (-13 LUFS), Tidal (-14 LUFS) in Apple Music (-16 LUFS). To splošno zmanjšanje in izenačevanje glasnosti v celotnih glasbenih knjižnicah bi moralo močno vplivati na enega najhujših trendov v glasbeni produkciji v zadnjih nekaj desetletjih – vojne glasnosti (volumenske vojne).
Glavna težava glasnostnih vojn je pretirana kompresija in zmanjšanje dinamičnega razpona, torej izenačevanje glasnosti med tišjimi in glasnejšimi odlomki pesmi. Ker bi pri prekoračitvi določene glasnosti med miksanjem (določanje glasnostnih razmerij med posameznimi inštrumenti in vplivanje na značaj njihovega zvoka kot prostora ipd.) prišlo do popačenja zvoka, je kompresija način za umetno povečanje zaznane glasnosti, ne da bi bilo treba povečati glasnost. realni volumen.
Tako zmontirana glasba pritegne večjo pozornost na radiu, televiziji, pretočnih servisih itd. Problem pretirane kompresije je predvsem nenehno glasna glasba, ki utruja sluh in um, v kateri se lahko izgubi tudi sicer zanimiv miks. V skrajnih primerih se distorzija še vedno lahko pojavi, ko poskušate doseči najbolj ekspresivno zaznavo glasnosti med masteringom.
Ne samo, da so prvotno tišji odlomki nenaravno glasni (ena sama akustična kitara je glasna kot ves bend), ampak tudi odlomki, ki bi sicer izstopali, izgubijo svoj vpliv in organski značaj. To je najbolj opazno, ko se izvaja kompresija, da se glasnejši odlomki uskladijo s tišjimi in se nato poveča skupna glasnost. Možno je celo, da ima skladba relativno dober dinamični razpon, a zvoki, ki bi sicer prihajali iz miksa (prehodi - začetki not, ko glasnost močno naraste in podobno močno upade, nato pa počasneje upade), so "cut off" in na njih je prisotno le popačenje, ki ga povzroča umetna redukcija zvočnega valovanja.
Verjetno najbolj znan primer posledic vojn glasnosti je album Smrt magnetno Metallica, katere CD različica je povzročila razburjenje v glasbenem svetu, še posebej v primerjavi z albumsko različico, ki se je kasneje pojavila v igri Guitar Hero, ni bil niti približno tako močno stisnjen in je vseboval veliko manj popačenja, glejte video.
[su_youtube url=”https://youtu.be/DRyIACDCc1I” width=”640″]
Ker LUFS upošteva dinamični razpon in ne le največje glasnosti, ima lahko skladba z višjim dinamičnim razponom občutno glasnejše trenutke kot močno stisnjena skladba in še vedno ohranja enako vrednost LUFS. To pomeni, da bo pesem, pripravljena za -14 LUFS na Spotifyju, nespremenjena, medtem ko bo očitno veliko glasnejša stisnjena pesem znatno utišana, glejte spodnje slike.
Poleg vsesplošnega zmanjšanja glasnosti ima Spotify privzeto omogočeno tudi funkcijo normalizacije glasnosti – v iOS-u jo najdete v nastavitvah predvajanja pod »normalize volume«, na namizju pa v naprednih nastavitvah. Ista funkcija (samo imenovana Audio Check) naj bi bila eden glavnih načinov za boj proti izjemno stisnjeni glasbi v iTunes, kjer jo je mogoče vklopiti in izklopiti (iTunes > Preferences > Playback > Sound Check; v iOS Settings > Music > Equalize Volume) in v iTunes Radio, predstavljenem leta 2013, kjer je bila ena od funkcij storitve in uporabnik ni imel možnosti, da bi je izklopil.
Je nizek dinamični razpon vedno le komercialna odločitev?
O morebitnem koncu vojne za glasnost se je veliko govorilo, začela pa se je šele pred kratkim, ko se je oznaka sploh začela uporabljati. Zdi se, da bi to moralo biti za poslušalce zaželeno, saj bodo lahko uživali v glasbi z večjim dinamičnim razponom in kompleksnejšim zvokom brez popačenja, ki ga povzroča ekstremna kompresija. Vprašljivo je, koliko so vojne glasnosti vplivale na razvoj sodobnih žanrov, vsekakor pa je za mnoge od njih gost zvok z majhnim dinamičnim razponom bolj specifična značilnost kot neželena anomalija.
Sploh vam ni treba gledati na ekstremne zvrsti, tudi večina hip-hopa in popularne glasbe se zanaša na udarne ritme in konstantno glasnost. Na primer album Jeezus Kanye West kot svojo estetiko uporablja ekstremen zvok, hkrati pa sploh ne cilja na to, da bi poslušalce že prvotno angažiral - nasprotno, gre za enega najmanj dostopnih projektov reperja. Pri projektih, kot je ta, bi normalizacija in zmanjševanje obsega lahko veljala za, če ne nujno namerno, pa vendarle neke vrste omejevanje ustvarjalne svobode.
Po drugi strani pa je končni nadzor glasnosti še vedno v rokah poslušalca na njegovi določeni napravi in potreba po nekoliko povečanju glasnosti za nekatere posebne glasbene projekte za možnost izboljšanja kakovosti zvoka glasbene produkcije v splošno se ne zdi prevelika dajatev.
To je zelo lep članek! Resnično in tehnično. Dobro opravljeno!
Priznam brez mučenja, da sem ga kar hitro preletel, vendar nisem prepričan, ali sem prav razumel.
Ali naj povsod izklopim avtomatsko regulacijo glasnosti, ker bo drugače tisto, kar poslušam, popačeno?
Trenutno ga imamo, ker so nekateri izvajalci zelo glasni, drugi pa tihi in poskušajo doseči povprečno glasnost?
Pojavilo se bo popačenje v smislu, da bodo nekatere skladbe utišane, druge pa ojačane. Vsaj pri Applu to ne bi smelo vplivati na samo kvaliteto posnetka.
Lahko tako rečeš.
In zakaj ne Apple?
Ker je uspešen "mastering inženir" (Bob Katz) poskusil (seveda neodvisno od Appla) in rekel, da jim gre dobro :-)
aha
Ne maram, da me tako utišajo in krepijo. Popačenje in predvsem brutalno obrezovanje videa je res grozljivo! To je res sprememba poslušanja. Zadnje čase imam problem, da se mi vsa glasba brez bistvenih sprememb zdi tako namišljena. Mislil sem, da je to samo usrana glasba. Če pa to zmorejo v službi, potem je to dobro.
Popačenje, ki ga omenjate, je posledica pretirane kompresije med masteringom, tj. preden glasba doseže medij/internet/itd. Ne vem, da bi storitve pretakanja tako stisnile glasbo pri normalizaciji glasnosti, čeprav se to občasno zgodi na radiu. Smisel utišanja bi moral biti spodbujanje večjega dinamičnega razpona izdanih posnetkov.
In ali je trenutno bolje izklopiti izenačevanje glasnosti v Spotifyju ali je enako kot pri Applu?
Priporočam starejši članek, malo daljši in z več poglavji:
http://diit.cz/clanek/road-to-hell-aneb-jak-vydavatele-poskozuji-technickou-kvalitu-hudby/36091
Hvala, vsekakor sem bolje razumela, ne vem, ali zato, ker sem pozorneje brala, ali zaradi opisa :-)
To verjetno ne sodi sem, me pa zanima vaše mnenje. Nekateri filmi iTunes imajo dialoge, ki jih preglasi glasba v ozadju. Ali je to normalno ali se že pojavlja gluhost. Upokojitev pred vrati?
Verjetno sem neumen, ampak naj izklopim ali vklopim izravnavo glasnosti?
To je odvisno od vas :-) ... če se ne motim, bi moralo vplivati le na glasnost, ne pa na dinamični razpon ali druge lastnosti glasbe.
Če nekdo posluša glasbo na iPhonu ali izdelkih Beats, mu bo morda vseeno, nobeden od njiju ne more zvesto reproducirati izvirnih posnetkov niti sam. Beats so parodija na slušalke, to velja tudi za zgornje linije, BOSE/B&OBeoplay bo za isti denar poskrbel za veliko boljšo storitev, za žične pa Koss/Sennheiser. Najboljše slušalke Libratone ali Audeze Lightning se po kakovosti reprodukcije še vedno ne morejo kosati s tretjino cenejšimi slušalkami s 3.5 mm priključkom. Audeze so primerljivi s povprečjem, ki ga ponuja Samsung s 24-bitnim DAC v svojih telefonih, DAC v Sonyjevih serijah Xperia Z in XZ je veliko boljši. Glasbeni telefoni, kot je V11/V20/G6/Axon, še niso bili preseženi, tudi najslabši glasbeno usmerjeni telefoni, kot sta Lenovo A7010 ali Marshall London, so dobili vsaj osnovnega Wolfsona WM8281, še vedno poceni Vibe X3 ima kombinacijo OPA1612+ Sabre 9018C2M, noben iPhone s strelo slušalk ne more biti enak niti namig. Kodek Wireles za iOS ni veliko niti v primerjavi s starejšim BT4.x v kombinaciji s SBC, BT5.0 + Aptx ali LDAP je daleč pred iPhoneom 7.
Koss ne bi priporočal za dobro poslušanje, ker njihovi prežgani basi in visoki toni pokrijejo 1/2 zvoka. Pa razlika v dinamičnem razponu (torej manj utrujena ušesa ipd.) se pozna tudi na tistih usranih Beatih... :)
Koss The Plug, Porta Pro in Marley Positive Vibration so najboljše slušalke pod tisočakom... odvisno kaj poslušaš, za določeno zvrst "muzike" so primerne UR20, tudi če nimajo neodim magnetov. Beats za 8 litrov imajo morda enak premer gonilnika kot Porta Pro za liter, vendar so Porti še vedno boljši za poslušanje, čeprav tega morda ne priznajo opice z liziko in Shakira na seznamu predvajanja. :/
Po mojem mnenju so porti res grozni, ampak Koss je vseeno boljši od kakšnih zapakiranih biserov. Razmišljal sem o kombinaciji "verno reproduciraj originalne posnetke" in Koss, ne gre skupaj :)
Tudi pri Sennheiserju lahko kupiš nekaj za okrog litra in imam veliko bolj uravnoteženo lastnost
Porti so za ceno odlični in mi nihče ne bo povedal o njih, sam jih ne uporabljam za poslušanje, širim zavest z diskusijami, ker je v ceni Porta razen Marley Positive Vibrations vse s **t.
Ljudje lahko poslušajo glasbo na Marshall Major II, to so strašljivi slušni aparati. :) Zato priporočam Senn za žico in za bolj izkušene in pametnejše, pa brezžično v ceni Beats, imam raje Bose/Beoplay. Brezžične slušne aparate z dobro zmogljivostjo lahko najdete za veliko MEElectronics Matrix2, ljudje bodo še naprej kupovali Marshall Major II BT pri Datartu namesto uporabnih slušnih aparatov.
Kaj pa Vsonic GR07?
Dobil sem auto-ban s strani jagerja in becherja, ker sem večkrat popravljal tipkarske napake v besedilu... zato ga bom poskusil še enkrat deliti:
V besedilo pišem številke, da se izognem autobanu (spoštovanje)
Ne poznam jih in jih nikoli nisem imel 88 priložnosti imeti v 77 ušesih... opombe:
1) Františku Bínu ne verjemite na besedo, gre za denar, v svojih ocenah rine neverjetne smeti, kot so // slušalke srednjega razreda, na drugi strani pa ocene osebnih predvajalnikov srednjega razreda z boljšim DAC so uravnoteženi, tam tudi če se pusti podkupiti, tistih igralcev 90 praktično ne more ogovarjati, ker ni veliko prostora, vsi bi se mu smejali. :)
2) Otík Šéne iz HN skuša biti objektiven v svojih ocenah slušalk, vendar je vsaka ocena subjektivna bodisi zaradi omejitev sluha bodisi zato, ker neumni uredniki 43 na njej poslušajo, kar hočejo, če ne opisujejo neposredno s tujih spletnih strani. Pri Otíku cenim to, da je poslušal dve pesmi: Smetana in Metallica, recenzije piše na podlagi 67 poslušanj iz nizkocenovnega glasbenega predvajalnika/iPhona, zna dati dobre nasvete z vidika običajnega potrošnika.
Zase bi izbral RHA T20i, poglej na amazon de in ebay com, boš dobil podobno ceno 76 kot Vsonic, približno polovico cene T20i v čeških trgovinah. :)
3) V tujih HiFi ezinih in revijah se podkupujejo kot nori, domači uredniki kopirajo tuja besedila, večina domačih urednikov 1992 nima niti minimalne strokovne izobrazbe, posluha, kompetenc, nič. 89 Morda se sliši staromodno, vendar poskusite napisati recenzijo ojačevalca, če ne poznate osnov elektronike, nikoli niste zgradili transiwatt tw 40, ne odprete pokrova razvodne omarice, ne morete vpisati (Y je pravilno) kakovosti komponent. Izkušen urednik po odstranitvi pokrova takoj vidi, kaj je pred njim, in poslušanje bodisi potrdi ugibanje bodisi povzame, da inženirji niso izkoristili potenciala hw.
4) Če se odmaknete od konstrukcijskih zahtev, lahko za 20 tisoč CZK doma kupite slušalko, ki je enaka tri- ali petkrat dražjim komponentam, vendar morate 1882 vedeti, kaj želite, ne izberite sprejemnika s podporo za DLNA/AirPlay in te tehnologije povežete v linijski vhod kot zunanjo škatlo, ki jo lahko kupite na eBayu za nekaj tisočakov.
5) Ne vem kako v AppStore, imam aplikacijo za testiranje dometa sluha na XZ, če priklopiš ustrezne slušalke, lahko enostavno preizkusiš svoj domet.
6) Če bi koga želeli prepričati v 66 Kossy, dva ali trije nasveti:
nakupujte na eBayu 8879
768 ima dobavljene ameriške modele
pametna izbira so zgodovinski deli, 456 ki se občasno pojavljajo
Bom videl, kaj najdem. Trenutno nimam slušalk. Imel sem GR07 in sem jih kupil zaradi pregleda in je dobro deloval, preden jih je pojedel prašič.
Poslušam Dead Can Dance na njem, tako da bi lahko tudi igral in verjetno opazite razlike.
zakaj marshall major ii imenuješ strašne slušalke?
Igrajo kot žogice za 69,- iz Sapa.
Tisti, ki hvali porte potem pravi, da MM II igram kot kamen 69... MM imam tri leta, MM imam leto in pol, zvok je trikrat. boljše, cene so primerljive s porto pro
Samo da ga nimaš, MM II je potegavščina za neumne ljudi, Porti igrajo večkrat bolje. Tudi MM se ne uporabljajo za kovine. Če bi kupili Marley Positive Vibrations namesto MM, bi prav tako uživali v boljšem zvoku kot z noise padom, MM zveni skoraj tako slabo kot večina modelov Beats.
Beats so predrage slušalke, ki so enako glasne. Sicer pa se ne strinjam s tabo, jaz imam doma oba porta in mm II. Poslušal sem preko svojega sony discmana in v vseh cenovnih kategorijah dobro igra. Ali ste testirali pokvarjeni mm II na mp3 z 128 bitno hitrostjo ali pa ste vi tisti, ki so ga ukradli..
Čestitam za ponovno odkritje Discmana :) Poslušam visoko zmogljiv 32-bitni DAC z visokoimpedančnim predojačevalcem in višjo izhodno napetostjo, kot jo boste našli pri večini potrošniške elektronike žepne velikosti. Ni vam treba skrbeti za kakovost vira ali izvor posnetkov. Sem iz generacije, ki ima doma arhiv LP plošč. Sam sem izdelal svoj Transiwatt TW40 v svojih 20-ih.
BTW ima discman, tako kot večina walkmanov, zelo šibek izhod. Nič se ne da primerjati z njim, zato vsekakor ne brez ojačevalca za slušalke, smiseln bo stal približno 10-krat več kot novi MMII ergo, če se ne bi hotel zabavati z otrokom, ki ga je razveselila mama ali oče , bi napisal, da najprej dobiš vsaj mid-end namenskega igralca.
Dejstvo je, da poslušanje MMII vzbudi občutek ropotanja, ki ga poznamo pri poslušanju prvih mp3 datotek MPEG-1, pretvorjenih iz .wav leta 94, na studijskem Pentiumu 75, čeprav smo za poslušanje uporabljali SoundBlaster 32 :P
MMII so bolj podobni "notranjemu zvočniku" na računalniku XT286.
Iskreno povedano, če jih povežete z iPhonom, je povsem vseeno, ker v poslušanju na iPhonu ni mogoče uživati, kaj šele uživati. Je povprečen za nezahtevne ljudi, tudi lastniški DAC podjetja Qualcomm v Snap820 lahko pričara veliko boljšo glasbeno izkušnjo. Stari Lenovo A7010 Pro je bolj primeren za poslušanje glasbe kot iPhone.
Ne morem napovedati, kdaj se bo degradacija glasbe na iPhonu končala, upam le, da bo Apple nekega dne predstavil iPhone "pro", ki bo lahko zadovoljil tudi poslušalce, ki želijo več kot poslušati ploščo hit parade iz FM-ja. radio na MC kaseti v digitalni obliki.
iPhone s kvalitetnim DAC-om (nekaj v rangu s SABRE ES9018K2M, ES9018/9218, ES9601, E9016, E9602, TI OPA1612) namesto noname/Cirrus Logic za pol penija in boljšo kamero, ki bi lahko parirala vsaj triletniku konkurenco v obliki IMX220 in 1/2.4″ z ustrezno ločljivostjo in kakovostno optiko bo Apple predstavil najprej čez pet let in kdo ve, a takrat bo vseh glavnih konkurentov še pet do sedem let pred iPhoneom.
Neumni bodo kupili iPhone + MMII, pametnejši bodo kupili LG V10 z novo baterijo na bazarju, novi V10 za tretjino cene na eBayu, prenovljen za polovico tega, kar je na CZ bazarjih + BOSE QC35, BeoPlay H8, Senn Momentum, Urbanite ali Koss Porta Pro iz ZDA. :) Za glasbeni telefon je treba poleg najemanja posnetkov kupiti ustrezen predvajalnik iz Play Store-a, ki zna aktivirati namenski ojačevalec (običajno deluje na lastniškem Qualcommu) ali naložiti enabler s foruma.
Pory vsekakor ne priporočam, okoli 1000 je bil včasih Sennheiser PX 100, neprimerljivo boljši zvok.
ij