Tomaš Chlebek Apple je svojo storitev pretakanja Apple Music predstavil pred desetimi dnevi. Toda 30-odstotni delež prihodkov od tega ni edini denar, ki ga podjetje zasluži s pretakanjem glasbe. Kot veste, Apple vzame 30% dobička od vse prodaje v App Store, kar velja tudi za plačila v aplikaciji. To pomeni, da če uporabnik plača Spotify Premium neposredno iz aplikacije iOS, manj kot tretjina tega pripada Applu.
Da ne bi izgubili dobička, Spotify to »težavo« rešuje tako, da svoje storitve, kupljene v iOS aplikaciji, podraži v primerjavi s tistimi, kupljenimi neposredno na spletni strani. Medtem ko Spotify Premium v aplikaciji stane 7,99 evra, na spletna stran samo 5,99 eur – 30 % manj.
Ne glede na to, ali želi Spotify prihraniti denar za svoje uporabnike ali zmanjšati Applov "parazitizam" na svojih storitvah, trenutno naročnikom na iOS pošilja e-pošto, ki se začne z besedami: "Radi te imamo takšnega, kot si. Ne spreminjaj se. Nikoli. Če pa želite spremeniti znesek, ki ga plačate za Spotify Premium, vam bomo z veseljem pomagali. Če niste vedeli, je običajna cena za Premium samo 5,99 evra, vendar Apple zaračuna 30% vse prodaje prek iTunes. Če svoja plačila premaknete na Spotify.com, za transakcijo ne plačate ničesar in prihranite denar.«
Tem besedam sledijo navodila, kako preklicati samodejno podaljšanje Spotify Premium prek aplikacije iOS. S povezavo prekličete naročnino za 7,99 €, nato pa je dovolj, da jo podaljšate neposredno na spletni strani Spotify po nižji ceni 5,99 € ob koncu zadnjega plačanega meseca.
Zadnji korak se nanaša na seznam predvajanja "Happy-Go-Lucky", ki naj ustreza razpoloženju osebe z malo več denarja na računu.
Spotify ni edini, ki ga Apple kritizira zaradi svojega pristopa k plačevanju storitev pretakanja v App Store, je pa najbolj viden. Toda malo pred lansiranjem Apple Music se je izkazalo, da ima Apple tudi rezervacije na način poslovanja njegovega neposrednega konkurenta na področju glasbe. Podjetje s sedežem v Cupertinu in velike glasbene založbe si prizadevajo ukiniti z oglasi obremenjeno storitev pretakanja glasbe, ki jo ponuja Spotify. Plačilna politika App Store, opisana v uvodu, je poleg tega problema manj razpravljana in manj kontroverzna rešitev.
Spotify tvega izgon iz trgovine AppStore, kjer je v pogojih zapisano, da ima pravico posredovati, če zazna izigravanje plačilnega sistema iTunes
To bi bila zelo zanimiva situacija, če na tisoče plačljivih uporabnikov ne bi imelo kje poslušati. Težko bi z navdušenjem prešli na A-glasbo :)
In kaj bi jim drugega preostalo?
Ljudje, ki plačujejo honorarje v trdi valuti ... jim je vseeno, če plačajo dva dolarja več/manj.
Spotify "vtakne glavo" v zanko.
Čeprav ne maram Evropske unije, se mi zdi Applov 30-odstotni davek na tuje storitve, in ne na svoje, precej nepravičen. Mislim, da bi Spotify, če bi pritiskal na EU, lahko nekaj izmislil. Kot poznamo EU, si lahko omisli posebno edicijo Windows z brskalniki ali skoraj prepove fotografiranje v javnih prostorih.
Kaj je nepošteno? Da morajo tisti, ki želijo prodajati prek trgovine z aplikacijami, to preprosto plačati?
Za izgradnjo App Store je bilo potrebnih veliko denarja in truda. Prodajanje aplikacij tretjih oseb v njem brez Applovega nadomestila bi lahko primerjali s prodajo banan v Tescu po Tescovi nabavni ceni, s to razliko, da so Tescovi stroški prodaje, kot so postavitev trgovine in plače zaposlenih, veliko nižji od Appleovih stroškov izdelave aplikacije Trgovina. V tem smislu bi bilo to izjemno netržno ravnanje.
Zanimivo je, kako nekdo, ki ne mara EU, želi z njenimi mehanizmi uveljavljati netržne prakse. Bi morala EU regulirati višino provizije? Ne, le prisili Apple, da drugim trgovinam z aplikacijami dovoli namestitev in jim dovoli, da tekmujejo med seboj s ceno.
Opažam, da nihče ni razpravljal o prepovedi fotografiranja javnih prostorov v EU, le o prepovedi monetizacije fotografij tujkov v smislu, da bi vsakdo lahko fotografiral vašo hišo in jo celo prodal, vi pa bi lastnik ujeti predmet bi lahko zahteval delež dobička. Ne vem, kaj vam ni všeč, če poskušate zaščititi lastnika na primer Plešoče hiše v Pragi, da bi jo lahko fotografiral, dal na razglednico in prodal, ne da bi z njim delil dobiček. Lastnik.
Ne čudim se, da nekritični bralec časopisnih naslovov ne mara EU. Vendar pa si je ustvaril mnenje, ne da bi se sploh zavedal, za kaj v resnici gre pri neljubih mnenjih.
http://ec.europa.eu/ceskarepublika/news/150618_fotografovani_pred_budovami_cs.htm
Predstavljajte si situacijo, da ima Apple v lasti eno "krovno trgovino", ki pokriva manjše trgovce (Kaufland, Lidl, Billa, ...) in ni več kje kupiti hrane.
Vse deluje v redu, trgovci tekmujejo s svojimi cenami in Apple plačuje 30% davek na hrano, kar seveda nekaj stane za gradnjo tega prostora (zakonodajni pogoji, prostor za prodajo, ...), zahvaljujoč Applovemu davku bo se mu večkrat vrnilo. In potem se Apple odloči vstopiti v ta segment, tako da bo pokril tudi svojo trgovino, recimo ji »Apple food«. Kaj se ne bo zgodilo? Appleu seveda ni treba plačevati davkov samemu sebi. Zahvaljujoč temu se pojavi nelojalna konkurenca, kjer ima Apple ogromno prednost, 30%.
Rezultat je jasen: Kaufland, Lidl in drugi, ki so tekmovali med seboj, so dobili novega konkurenta, ki je na ta tekalni pas postavil raketne motorje, za razliko od tekačev v navadnih supergah. S to potezo so izgubili izjemno veliko strank, ker so slišali za ceno.
V EU. Imaš prav, ni šlo za ukaz pod grožnjo kazni, niti za čisto prepoved. Prav to je bilo, da komercialno fotografiranje objektov brez soglasja avtorja objekta ne bi bilo mogoče! Ali mi želite povedati, da bi morala oseba, ki je zagotovo prejela veliko vsoto denarja za projektiranje stavbe, še vedno imeti možnost plačati denar za to zgradbo, ki je vsem zunaj vidna? In ali veste, da ko naložite fotografijo v Google, Facebook in druge, lahko ta podjetja to obravnavajo drugače, tako da postane vaša fotografija komercialna? Zahtevati nekoga za delež stavbe, ki je javno dostopna vsem očem, se mi zdi pretirano. Kaj misliš?
Kako bi to uporabili na fotografiji, ki je na primer posneta z višine in prikazuje veliko hiš, bi bil vsak lastnik hiše upravičen do deleža? Ali pa arhitekt teh hiš? Kakšna bi bila meja? Zakaj bi si sploh izmislili kaj takega in vsem zakomplicirali življenje? Kaj pa tip, ki je naredil božične lučke po hiši? Tudi on bi bil upravičen, navsezadnje je vanj vložil delo. Verjetno se lahko strinjamo, da gre za nesmisel. Morda si lahko sami odgovorite, kaj mi na tem ni všeč.
Ni ti treba žaliti mene kot bralca časopisnih naslovov, ko o meni ne veš nič, glede na tvoje mnenje pa te lahko tudi poslikam in uvrstim v košarico volivcev KSČM, ANO, ČSSD . Mislim pa, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Svet je pisan.
Imej lep dan.
Kaufland, Lidl in Billa bi lahko v vašem hipotetičnem primeru postavili svojo krovno trgovino. Z vidika avtorskih pravic glasbeniki, igralci, slikarji ali fotografi zbirajo denar za ustvarjanje dela in tudi za njegovo nadaljnjo distribucijo. Arhitekti dobijo del tega dohodka. Toda kljub temu so umetniki na splošno med ljudmi z najnižjimi zaslužki.
Tako deluje Audioteka, na njihovi spletni strani plačam Deezer in ga prenesem preko aplikacije. Glede zvočnih knjig pa ne rabim aplikacije iz AppStore, plačam na češki spletni strani, jih naložim na Mac in preko iTunes na iPhone. Videti je zapleteno, vendar traja nekaj časa. Glasbo je mogoče predvajati neposredno iz spleta. Apple to ve in ne naredi ničesar.