Zapri oglas
Novice

Steve Jobs - odlomki iz I. knjige.

Libor Kubín
32

Dragi bralci, Jablíčkář vam ekskluzivno ponuja priložnost, da preberete nekaj odlomkov iz prihajajoče biografske knjige o Stevu Jobsu, ki bo na Češkem izšla 15. novembra prednaročilo, a hkrati vpogledati v njeno vsebino...

Upoštevajte, da to besedilo ni bilo lektorirano.

Začnemo s 25. poglavjem.

Ustvarjalna načela

Sodelovanje Jobsa in Ivea

Ko je Jobs, potem ko je septembra 1997 prevzel funkcijo začasnega izvršnega direktorja, sklical najvišje vodstvo in imel navdušujoč govor, je bil med občinstvom pronicljivi in ​​strastni tridesetletni Britanec, vodja oblikovalske ekipe podjetja. Jonathan Ive – vsem Jonom – je želel zapustiti Apple. Ni se identificiral s primarno osredotočenostjo podjetja na maksimiranje dobička in ne na oblikovanje izdelka. Jobsov govor ga je prisilil, da je ponovno razmislil o tej nameri. "Zelo živo se spominjam, ko je Steve rekel, da naš cilj ni le zaslužiti denar, ampak ustvariti odlične izdelke," se spominja Ive. "Odločitve, ki temeljijo na tej filozofiji, so popolnoma drugačne od tistih, ki smo jih sprejeli pri Applu prej." Ive in Jobs sta kmalu razvila močno vez, ki je na koncu pripeljala do najboljšega sodelovanja na področju industrijskega oblikovanja njune dobe.

Odraščal sem v Chingfordu, mestu na severovzhodnem obrobju Londona. Njegov oče je bil srebrnar, ki je kasneje začel poučevati na lokalni poklicni šoli. "Oče je fantastičen rokodelec," pravi Ive. "Nekega dne mi je kot božično darilo podaril dan svojega časa, ko sva šla skupaj v šolsko delavnico, med božičnimi počitnicami, ko ni bilo nikogar, in tam mi je pomagal narediti vse, kar sem si izmislila." Pogoj je bil, da mora imeti Jony vse, ročno narisati, kar želi izdelati. »Vedno sem zaznaval lepoto ročno izdelanih stvari. Kasneje sem spoznal, da je najbolj pomembna skrb, ki jo človek namenja. Sovražim, ko se v izdelku vidi malomarnost in brezbrižnost.”

Obiskoval je Newcastle Polytechnic in delal v svetovalnem podjetju za oblikovanje v prostem času in na počitnicah. Ena izmed njegovih stvaritev je bilo pisalo z majhno kroglico na vrhu, s katero se je dalo igrati. Zahvaljujoč temu je lastnik razvil čustveni odnos s peresom. Kot svojo diplomsko nalogo je Ive ustvaril mikrofon za slušalke – izdelan iz čiste bele plastike – za komunikacijo z otroki z motnjami sluha. Njegovo stanovanje je bilo polno modelov iz pene, ki jih je ustvaril, ko je poskušal dobiti čim bolj popoln dizajn. Oblikoval je tudi bankomat in ukrivljen telefon, ki sta prejela nagrado Royal Society of Arts. Za razliko od drugih oblikovalcev ne dela le lepih skic, temveč se osredotoča tudi na tehnično in funkcionalno plat stvari. Eden od odločilnih trenutkov med njegovim študijem je bila priložnost, da se preizkusi v oblikovanju na Macintosh. "Ko sem odkril Mac, sem začutil nekakšno povezanost z ljudmi, ki so delali na izdelku," se spominja. "Nenadoma sem razumel, kako podjetje deluje oziroma kako bi moralo delovati."

Po diplomi je Ive sodeloval pri ustanavljanju oblikovalskega podjetja Tangerine v Londonu, ki je kasneje dobilo svetovalno pogodbo z Applom. Leta 1992 se je preselil v Cupertino v Kaliforniji, kjer je sprejel mesto v Applovem oddelku za oblikovanje. Leta 1996, leto pred vrnitvijo Jobsa, je postal vodja tega oddelka, a ni bil srečen. Amelio dizajnu ni pripisoval velikega pomena. "Ni bilo truda, da bi dodatno skrbeli za izdelke, ker smo najprej in predvsem poskušali povečati dobiček," pravi Ive. »Oblikovalci smo morali oblikovati le lepo zunanjost, potem pa so inženirji poskrbeli, da je bila notranjost čim cenejša. Nameraval sem odnehati.”

Ko je Jobs prevzel omenjeni položaj in imel pozdravni govor, sem se dokončno odločil ostati. Toda Jobs je prvotno oblikovalca svetovnega razreda iskal od zunaj. Pogovarjal se je z Richardom Sapperjem, ki je oblikoval ThinkPad za IBM, in Giorgetto Giugiarom, ki je ustvaril dizajn Ferrarija 250 in Maseratija Ghiblija I. Potem pa je obiskal tudi Applov oblikovalski oddelek, kjer so ga navdušili prijazni, navdušeni in zelo vestno Ive. "Skupaj sva razpravljala o pristopih k oblikam in materialom," se spominja Ive. »Spoznal sem, da sva oba uglašena na isti val. In razumel sem, zakaj mi je družba tako všeč.«

Jobs mi je pozneje opisal spoštovanje, s katerim je ravnal z Iveom:

"Jonyjev prispevek ne le k Applu, ampak svetu na splošno je ogromen. Je izjemno inteligentna oseba in vsestranska osebnost. Razume poslovne in marketinške zadeve. Stvari zna dojeti celovito. Bolje kot kdorkoli drug razume načela naše družbe. Če imam sorodno dušo pri Applu, je to Jony. Večino izdelkov si izmislimo skupaj, potem pa gremo k drugim in jih vprašamo: 'Kaj menite o tem?' Vsak izdelek lahko vidi v celoti, pa tudi najmanjše podrobnosti. In razume, da je Apple podjetje, zgrajeno okoli izdelkov. Ni samo oblikovalec. Zato mi gre. On je tako operativen kot le redki pri Applu razen mene. V podjetju ni nikogar, ki bi mu lahko povedal, kaj in kako naj naredi ali naj gre stran. Takole sem ga nastavil.

Kot večina oblikovalcev sem tudi jaz užival v analiziranju filozofije in miselnih procesov, ki so pripeljali do določene zasnove. Pri Jobsu je bil ustvarjalni proces bolj intuitiven. Makete in risbe je izbiral preprosto glede na to, ali so mu bile všeč ali ne. Ive je nato na podlagi Jobsovih vtisov razvil dizajn v njegovo zadovoljstvo.
Ive je bil oboževalec nemškega industrijskega oblikovalca Dieterja Ramsa, ki je delal za Braun, podjetje zabavne elektronike. Rams je oznanjal evangelij o "manj, a boljšem" - weinerig aber besser - in se, tako kot Jobs in Ive, boril z vsakim novim dizajnom, da bi ugotovil, koliko ga je mogoče poenostaviti. Odkar je Jobs v svoji prvi brošuri Apple izjavil, da je "največja popolnost preprostost," je vedno sledil preprostosti, ki izhaja iz obvladovanja vseh kompleksnosti, ne pa iz njihovega ignoriranja. "Težko delo je," je dejal, "narediti nekaj preprostega, resnično razumeti vse izzive in morebitne težave ter priti do elegantne rešitve."

V Iveu je Jobs našel sorodno dušo v iskanju resnične, ne le zunanje preprostosti.
Svojo filozofijo sem nekoč opisal v svojem oblikovalskem studiu:

»Zakaj mislimo, da je dobro tisto, kar je preprosto? Kajti pri fizičnih izdelkih mora človek čutiti, da jih obvladuje, da je njihov gospodar. Vnašanje reda v kompleksnost je način, da vas izdelek uboga. Preprostost ni samo vizualni slog. Ne gre le za minimalizem ali odsotnost kaosa. Gre za potapljanje v globine zapletenosti. Da bi bila stvar res enostavna, se je treba vanjo poglobiti. Na primer, če si prizadevate, da na nečem nimate vijakov, lahko na koncu dobite zelo kompleksen, zapleten izdelek. Bolje je iti globlje in razumeti celoten izdelek in kako je narejen. Le tako lahko ustvarite preprostost. Če želite izdelku odstraniti nepotrebne dele, morate globoko razumeti njegov duh.«

Jobs in jaz sva delila to temeljno načelo. Za njih dizajn ni pomenil le, kako je izdelek videti od zunaj. Dizajn je moral odražati bistvo izdelka. "V besednjaku večine ljudi oblikovanje pomeni bleščica," je Jobs povedal za Fortune kmalu po tem, ko je znova prevzel vajeti v Applu. "Toda zame je to razumevanje popolnoma daleč od tega, kako dojemam dizajn. Oblikovanje je elementarna duša človekovega ustvarjanja, ki se manifestira na vedno daljših zunanjih ravneh."
Zato je bil pri Applu proces ustvarjanja dizajna izdelka neločljivo povezan z njegovo tehnično konstrukcijo in proizvodnjo. Ive govori o enem od Applovih Power Macov: "Želeli smo ga odstraniti iz vsega, kar ni bilo nujno," pravi. »To je zahtevalo temeljito sodelovanje med oblikovalci, razvijalci, inženirji in produkcijsko ekipo. Vedno znova smo se vračali na začetek. Ali potrebujemo ta del? Ali je mogoče, da opravlja funkcijo ostalih štirih komponent?«
Kako sta Jobs in Ive močno razmišljala o povezovanju oblikovanja izdelka in njegovega bistva z njegovo proizvodnjo, je prikazano, ko sta nekoč med potovanjem po Franciji odšla v trgovino s kuhinjskimi pripomočki. Vzel sem nož, ki mu je bil všeč, a ga takoj razočarano odložil. Jobs je storil enako. "Oba sva opazila malo ostankov lepila med ročajem in rezilom," se spominja Ive. Nato sta skupaj govorila o tem, kako je dobro zasnovo noža popolnoma pokopal način izdelave noža. Ne maramo videti nožev, ki jih uporabljamo, zlepljenih skupaj,« pravi Ive. "S Stevom opaziva stvari, ki uničujejo čistost in odvračajo pozornost od bistva izdelka, in oba razmišljava o tem, kako bi najini izdelki izgledali popolnoma čisti in popolni."

Oblikovalski studio pod vodstvom Jonyja Ivea v pritličju stavbe Infinite Loop 2 v Applovem kampusu je skrit za zatemnjenimi okni in težkimi oklepnimi vrati. Za njimi je zastekljena recepcija, kjer dve pomočnici varujeta vhod. Celo večina Applovih zaposlenih tukaj nima prostega dostopa. Večina intervjujev, ki sem jih naredil z Jonyjem Ivom za to knjigo, je potekala drugje, toda ob neki priložnosti, leta 2010, sem se dogovoril, da preživim popoldne v studiu, si ogledam vse in se pogovarjam o tem, kako sta tukaj Ive in Jobs sodelovala.

Levo od vhoda je odprt prostor, kjer imajo svoje mize mladi oblikovalci, desno pa je zaprt glavni prostor s šestimi dolgimi jeklenimi mizami, kjer delajo na prihajajočih modelih. Za glavnim prostorom je studio z nizom računalniških delovnih postaj, od koder vstopite v prostor s stroji za oblikovanje, ki tisto, kar je na monitorjih, spremenijo v modele iz pene. Nato je tu komora z razpršilnim robotom, ki poskrbi, da so modeli videti resnični. Tukaj je strogo in industrijsko, vse v kovinsko sivi dekorji. Krošnje dreves za okni ustvarjajo gibljive figure na temnem steklu oken. V ozadju se slišita techno in jazz zvok.

Dokler je bil Jobs zdrav, je bil skoraj vsak dan na kosilu z Iveom, popoldne pa sta skupaj hodila na ogled studia. Takoj po vstopu je Jobs pregledal tabele prihajajočih izdelkov, da bi se prepričal, ali so usklajeni z Applovo strategijo, in z lastnimi rokami preučil razvijajočo se obliko vsakega. Ponavadi sta bila samo onadva. Drugi oblikovalci so ob prihodu samo dvignili pogled od svojega dela, vendar so ohranili spoštljivo razdaljo. Če bi Jobs želel rešiti kaj konkretnega, bi poklical vodjo strojnega oblikovanja ali koga drugega od Ivejevih podrejenih. Ko je bil nad nečim navdušen ali je imel idejo o strategiji podjetja, je včasih s seboj v studio pripeljal izvršnega direktorja Tima Cooka ali vodjo marketinga Phila Schillerja. Ive opisuje, kako je šlo:

»Ta neverjetna soba je edino mesto v celotnem podjetju, kjer se lahko ozrete naokoli in vidite vse, na čemer delamo. Ko pride Steve, se usede za eno od miz. Na primer, ko delamo na novem iPhonu, vzame stol in se začne igrati z različnimi modeli, se jih dotika in obrača v rokah ter govori, kateri mu je najbolj všeč. Nato pogleda po drugih mizah, samo on in jaz, in pregleda, kako se razvijajo drugi izdelki. V trenutku dobi predstavo o celotni situaciji, o trenutnem razvoju iPhona, iPada, iMaca in prenosnika, o vsem, s čimer se ukvarjamo. Zahvaljujoč temu ve, za kaj podjetje porabi energijo in kako so stvari med seboj povezane. In včasih reče: 'A ima to smisel? Tukaj veliko pridelamo« ali kaj podobnega. Stvari skušajo dojemati v povezavi drug z drugim, kar je v tako velikem podjetju precej zahtevno. Ob pogledu na modele na mizah lahko vidi prihodnost naslednjih treh let.

Velik del ustvarjalnega procesa je komunikacija. Neprestano se tudi sprehajamo po mizah in se igramo z modeli. Steve ne mara pregledovati zapletenih risb. Mora videti model, ga držati v roki, se ga dotakniti. In ima prav. Včasih sem presenečen, da je model, ki ga izdelamo, videti kot sranje, čeprav je na risbah CAD izgledal odlično.

Steve rad prihaja sem, ker je tiho in mirno. Raj za vizualno usmerjeno osebo. Brez uradnega ocenjevanja zasnove, brez kompleksnega odločanja. Nasprotno, odločitve sprejemamo precej gladko. Ker na naših produktih delamo vsak dan, se vsakič o vsem skupaj pogovarjamo in brez neumnih predstavitev, ne tvegamo večjih nesoglasij.«

Na dan, ko sem obiskal studio, je Ive nadzoroval razvoj novega evropskega vtiča in priključka za Macintosh. Na desetine modelov iz pene je bilo oblikovanih in pobarvanih celo v najboljših različicah za pregled. Morda bi se kdo spraševal, zakaj se vodja oblikovanja ukvarja s takšnimi stvarmi, vendar je Jobs sam sodeloval pri nadzoru razvoja. Od izdelave posebnega napajalnika za Apple II se Jobs ne ukvarja samo s konstrukcijo, ampak tudi z zasnovo takšnih komponent. Osebno ima patent za belo napajalno "opeko" za MacBook ali za magnetni priključek. Za popolnost: od začetka leta 2011 je bil registriran kot soizumitelj pri dvesto dvanajstih različnih patentih v Združenih državah.

Ive in Jobs sta se navduševala tudi nad embalažo različnih Applovih izdelkov, nekatere sta tudi patentirala. Na primer, številka patenta D558,572, izdana v Združenih državah 1. januarja 2008, je za iPod nano box. Štiri risbe prikazujejo, kako je naprava ugnezdena v podstavek, ko je škatla odprta. Patent številka D596,485, izdan 21. julija 2009, je spet za ohišje iPhona, njegov robusten pokrov in majhno sijoče plastično ohišje v notranjosti.

Mike Markkula je Jobsu že na začetku razložil, da ljudje "knjigo ocenjujejo po platnicah", zato je pomembno, da po platnici razberemo, da je v njej dragulj. Ne glede na to, ali gre za iPod mini ali MacBook Pro, Applovi kupci že vedo, kako je odpreti dobro izdelano ohišje in videti, kako skrbno je izdelek ugnezden v notranjost. "S Stevom sva veliko časa preživela na naslovnicah," pravi Ive. "Všeč mi je, ko nekaj odvijem. Če želite narediti izdelek poseben, si omislite ritual odvijanja. Embalaža je lahko gledališče, lahko je končana zgodba.«

Ive, ki je imel občutljivo naravo umetnika, je bil včasih razdražen, ko si je Jobs pripisoval preveč zaslug. Njegovi sodelavci so nad to njegovo navado leta zmajevali z glavami. Včasih sem se do Jobsa počutil kar malo tarnajočega. "Pogledal je moje ideje in rekel: 'To ni dobro, to ni super, to mi je všeč,'" se spominja Ive. »In potem sem sedel med občinstvom in ga slišal govoriti o nečem, kot da bi bila to njegova ideja. Zelo sem pozoren na to, od kod prihaja vsaka ideja, celo vodim dnevnik svojih idej. Zato sem res žalosten, ko si prilastijo katerega od mojih dizajnov.« Prav tako sem navdušen, ko zunanji ljudje trdijo, da Apple stoji na Jobsovih zamislih. "To postavlja Apple kot podjetje v zelo slabši položaj," pravi Ive odkrito, a mirno. Potem se ustavi in ​​čez trenutek prizna, kakšno vlogo dejansko igra Jobs. "Ideje, do katerih pridemo z mojo ekipo, bi bile popolnoma neuporabne, če nas Steve ne bi spodbujal, delal z nami in premagal vse ovire, ki bi nam preprečile, da bi svoje zamisli spremenili v konkreten izdelek."

Vir
Diskusija
Teme: , , , , , , , , ,

Povezano



Najbolj brano Članki

.