Filip Houška Pretakanje glasbe postaja dandanes vse bolj priljubljeno. Za majhno mesečno plačilo lahko uživate v neskončni količini glasbenih stvaritev, ki so na voljo v storitvah, kot so Spotify, Deezer in seveda Apple Music. Ljudje slišijo za takšno ponudbo, zaradi česar je glasbena industrija lani zrasla prvič po letu 2011.
Združenje ameriške snemalne industrije (RIAA) je objavilo lestvico, ki kaže, da je bilo pretakanje največji vir prihodkov za glasbeno industrijo lani, saj je v Združenih državah ustvarilo 2,4 milijarde dolarjev. Za tri desetinke odstotka je prehitel digitalne prenose, ki so se ustavili pri 34-odstotnem deležu.
Prav vedno rastoče pretočne storitve, kot sta Spotify in Apple Music, so lahko v prihodnosti krive za uničenje trgovin z digitalno glasbo, med katerimi kraljuje iTunes. V prid morebitni uresničitvi teh napovedi govori tudi podatek, da so dobički od digitalnih nosilcev leta 2015 pri albumih upadli za 5,2 odstotka, pri posameznih skladbah pa celo za manj kot 13 odstotkov.
Ko gre za pretakanje glasbe, velja omeniti, da le polovico celotnega prihodka ustvarijo uporabniki, ki plačujejo. Za ostalo so poskrbele brezplačne spletne radijske storitve, kot sta Pandora in Sirius XM, ali storitve, obremenjene z oglasi, kot je YouTube, in brezplačna različica priljubljenega Spotifyja.
Čeprav imata tako YouTube kot Spotify, ki se trenutno ponašata s tridesetimi milijoni plačljivih uporabnikov, v svojih portfeljih plačljive pakete, večina ljudi uporablja njuni brezplačni različici z oglasi. RIAA je večkrat pozvala dve največji pretočni glasbeni storitvi, da nekako prisilita svoje uporabnike, da preidejo na plačljivo uporabo, vendar ni tako preprosto. Današnja družba rada uživa v glasbi brezplačno in nič čudnega – če obstaja takšna možnost, zakaj je ne bi uporabili. Nedvomno obstaja določen odstotek ljudi, ki bo podpiral svoje najljubše izvajalce tudi zunaj pretakanja, vendar to zagotovo ni večina.
»Mi in številni naši rojaki v glasbeni skupnosti menimo, da ti tehnološki velikani bogatijo na račun ljudi, ki glasbo dejansko ustvarjajo. (…) Nekatera podjetja izkoriščajo zastarele vladne predpise in predpise, da bi se izognila plačilu poštenih obrestnih mer ali da bi se sploh izognila plačilu,« je v svojem blogu povedal Cary Sherman, predsednik in izvršni direktor RIAA.
Vendar to stanje ne velja za pretočno storitev Apple Music, ki ponuja samo plačljive pakete (razen trimesečnega preskusnega obdobja). Zahvaljujoč temu pristopu Apple dobi tudi umetnike, podjetje pa je za svojo storitev med drugim zaslužilo prisotnost zadnjega albuma Taylor Swift "1989" a ekskluzivni posnetek njene koncertne turneje.
Nobenega dvoma ni, da bo pretakanje glasbe še naprej raslo. Postavlja se le vprašanje, kdaj bodo že omenjeni fizični oziroma digitalni mediji popolnoma opuščeni. Še vedno pa bo na svetu obstajala določena skupina ljudi, ki se ne bo odpovedala svojim "CD-jem" in bo še naprej podpirala svoje najljubše izvajalce v tej smeri. Toda vprašanje je, ali bodo ti umetniki še naprej izdajali svojo glasbo tudi v teh zastarelih formatih za peščico ljudi.
Res bi rad vedel, kako je z dohodki izvajalca, čigar stranka bo nekega dne uporabljala Apple Music. Koliko ga imajo? Se jim to sploh splača?
Morda bi na vaše vprašanje odgovorila priložena povezava, ki pa je bila objavljena pred devetimi meseci, tako da so se okoliščine morda nekoliko spremenile.
http://betanews.com/2015/06/25/apple-music-earns-artists-just-3-cents-an-hour/