Vratislav Holub S prihodom Apple Silicon se je začela nova doba Apple računalnikov. To pa zato, ker smo dobili bistveno večjo zmogljivost in manjšo porabo energije, kar je Macom vdihnilo novo življenje in znatno povečalo njihovo priljubljenost. Ker so novi čipi v primerjavi s Intelovimi procesorji predvsem bistveno varčnejši, niti ne trpijo za famoznimi težavami s pregrevanjem in tako rekoč vedno ohranjajo »hladno glavo«.
Lahko bi bilo te zanima
Po prehodu na novejši Mac s čipom Apple Silicon je veliko Applovih uporabnikov presenečeno ugotovilo, da se ti modeli niti ne segrevajo počasi. Jasen dokaz je na primer MacBook Air. Je tako varčen, da povsem zmore brez aktivnega hlajenja v obliki ventilatorja, kar v preteklosti preprosto ne bi bilo mogoče. Kljub temu se Air brez težav spopade na primer z igranjem iger. Navsezadnje smo to nekoliko osvetlili v našem članku o igranje iger na MacBook Air, ko smo preizkusili več naslovov.
Zakaj se Apple Silicon ne pregreva
A pojdimo k najpomembnejšemu oziroma zakaj se Maci s čipom Apple Silicon ne segrevajo tako močno. Več dejavnikov igra v prid novim čipom, ki posledično prispevajo tudi k tej odlični lastnosti. Že na začetku je primerno omeniti drugačno arhitekturo. Apple Silicon čipi so zgrajeni na arhitekturi ARM, ki je značilna za uporabo na primer v mobilnih telefonih. Ti modeli so bistveno varčnejši in zlahka zdržijo brez aktivnega hlajenja, ne da bi pri tem kakor koli izgubili zmogljivost. Pomembno vlogo igra tudi uporaba 5nm proizvodnega procesa. Načeloma velja, da manjši kot je proizvodni proces, bolj učinkovit in ekonomičen je čip. Na primer, šestjedrni Intel Core i5 s frekvenco 3,0 GHz (s Turbo Boost do 4,1 GHz), ki premaga trenutno prodajani Mac mini z Intel CPE, temelji na 14nm proizvodnem procesu.
MacBook Air z M2 (2022)
Vendar je zelo pomemben parameter poraba energije. Tukaj velja neposredna korelacija – večja kot je poraba energije, večja je verjetnost, da bo nastala dodatna toplota. Navsezadnje prav zato Apple v svojih čipih stavi na delitev jeder na energijsko varčna in zmogljiva. Za primerjavo lahko vzamemo nabor čipov Apple M1. Ponuja 4 zmogljiva jedra z največjo porabo 13,8 W in 4 varčna jedra z največjo porabo le 1,3 W. Prav ta temeljna razlika igra glavno vlogo. Ker pri običajnem pisarniškem delu (brskanje po spletu, pisanje elektronske pošte ipd.) naprava ne porabi tako rekoč nič, se logično nima možnosti segreti. Nasprotno, prejšnja generacija MacBook Air bi imela v tem primeru (pri najmanjši obremenitvi) porabo 10 W.
Optimizacija
Čeprav Applovi izdelki na papirju morda ne izgledajo najbolje, še vedno ponujajo dih jemajoče zmogljivosti in delujejo bolj ali manj brez težav. A pri tem ni ključna samo strojna oprema, temveč njena dobra optimizacija v kombinaciji s programsko opremo. Prav to je tisto, na čemer Apple že leta temelji pri svojih iPhonih, zdaj pa to korist prenaša tudi v svet Applovih računalnikov, ki so v kombinaciji z lastnimi nabori čipov na povsem novi ravni. Optimizacija operacijskega sistema s samo strojno opremo tako obrodi sadove. Zahvaljujoč temu so same aplikacije nekoliko bolj nežne in ne zahtevajo tolikšne moči, kar seveda zmanjša njihov vpliv na porabo in posledično proizvodnjo toplote.
Lahko bi bilo te zanima
Res je smešno primerjati "century" i5 na 14nm s trenutnimi SoC-ji na 5/4nm. Sama arhitektura "apple silicon" zagotovo ne bi imela toliko zmogljivosti (tudi kot trenutni i5). Apple stavi na specializirane pospeševalnike (koprocesorje). Omenjena optimizacija operacijskega sistema na njihovem SoC-ju tako prinaša "dih jemajočo" zmogljivost. Toda - če ste uporabili aplikacijo, za katero "jabolčni silicij" nima koprocesorja, bo zmogljivost padla in bo komaj na ravni najpočasnejšega i3. Po drugi strani pa se omenjeni i5 pri vseh vrstah opravil "enako slabo" obnese (če ne štejemo tragične grafike). Seveda ne trdim, da so "jabolčni silicijevi" SoC-ji slabi, samo pojasnjujem razliko. x86 preprosto vleče združljivost od leta 1976 (!), tako da lahko programska oprema iz tistega časa teče na današnjih CPE/SoC x86. Kar je eden od problemov "počasnosti" x86 v primerjavi z "jabolčno optimizirano" arhitekturo aarch64 ...
No, za to si je Intel sam kriv, saj kar naprej izdaja nove procesorje s 14nm procesorji. Ko primerjate zmogljivosti posameznih novih procesorjev, niti ne opazite bistvenega medletnega premika! Intel je malo počival na lovorikah in zdaj to tudi plačuje.
*s 14nm proizvodnim procesom