Pavel Jelić Če niste povsem vešči sveta informacijske tehnologije, a bi vseeno radi razširili svoja obzorja, bi vam morda koristilo vedeti, kaj je termično dušenje. Ta izraz najpogosteje srečate predvsem pri procesorjih, v Applovem svetu posebej pri 13″ MacBook Pro, pa tudi pri novejših MacBook Airih. Termalno dušenje pa se vsekakor ne pojavlja le pri Applovih prenosnikih, temveč tudi pri klasičnih namiznih računalnikih ali prenosnikih drugih znamk. V tem članku združimo toplotno dušenje.
Lahko bi bilo te zanima
Kaj je termično dušenje?
Takoj na začetku bi bilo lepo izraz termalno dušenje prevesti v češčino, kar bo marsikateremu izmed vas zagotovo pomagalo pri boljši orientaciji. Toplotno dušenje lahko v češčino ohlapno prevedemo kot "dušenje" delovanja zaradi visoke temperature. Kot sem omenil v uvodu, se kaže v različnih čipih - na primer v glavnem procesorju, v čipu grafične kartice ali v drugih komponentah strojne opreme. Najpogosteje se pokaže, ko svojo napravo zelo zaposlite z več različnimi opravili – posebej, na primer z upodabljanjem videa, izvajanjem več aplikacij hkrati ali morda z igranjem iger.
Kako se manifestira?
Da bi procesor zmogel vsa ta dejanja, se mora »prebuditi« iz stanja mirovanja in začeti trdo delati. Procesor bo zato povečal svojo frekvenco do največje možne vrednosti ali pa uporabil tako imenovani Turbo Boost (glej spodaj). Ko se frekvenca poveča in ko se zmogljivost na splošno poveča, se procesor začne segrevati, zlahka do temperatur, ki napadajo sto stopinj Celzija. Procesorji so narejeni za delo pri visokih temperaturah, vendar kar je preveč je preveč. Takoj, ko procesor doseže določeno temperaturno mejo, se mora njegova zmogljivost zmanjšati ravno zaradi visoke temperature, da se izognemo trajnim poškodbam strojne opreme – in ravno temu pojavu rečemo termično dušenje. Različni hladilniki in hladilni sistemi pomagajo zniževati temperature, vendar je v določenih primerih hlajenje premajhno in procesor premalo, kar se dogaja pri novejših, manjših MacBookih... ni pa pravilo, da je vedno kriv proizvajalec računalnika (glejte ponovno spodaj).
Toplotno dušenje pri ljudeh
Da si boste malo bolje predstavljali situacijo glede termičnega dušenja, jo zlahka prenesemo na človeka v praksi. Pri klasični hoji funkcioniraš brez težav, telo se nikakor ne segreva in deluje. Ko pa se zaženeš (zadajanje zahtevnejših nalog), tečeš in se čez nekaj časa začneš potiti in zadihati. Če ste v dobri kondiciji (hladilni sistem), potem tekanje ni problem, sicer se morate ustaviti in zadihati (toplotno dušenje).
Lahko bi bilo te zanima
David Hanak Intel, Turbo Boost in toplotno dušenje
Pri Intelovih procesorjih vse pogosteje srečamo izraz termalno dušenje. Ti procesorji imajo tako imenovano funkcijo Turbo Boost, ki se uporablja za nekakšen "overclocking" procesorja. Na primer, najnovejši 13″ MacBook Pro ima osnovni štirijedrni procesor Intel Core i5, ki deluje pri taktu 1,4 GHz, s funkcijo Turbo Boost pa lahko takt doseže do 3,9 GHz. Pri osnovnem taktu procesor nima težav, a takoj, ko ga "overclockiramo" s Turbo Boostom, se bo njegova zmogljivost povečala, seveda pa se bo povečala tudi njegova temperatura. Naprave pogosto ne morejo ohladiti teh temperatur, zato ponovno pride v poštev termično dušenje. Na splošno lahko pri novejših, manjših MacBookih procesor deluje na taktni frekvenci Turbo Boost le nekaj deset sekund. Pehanje za boljšimi številkami na papirju je torej v tem primeru popolnoma nesmiselno.
13″ MacBook Pro (2020):
Fotogalerie
Proizvajalec računalnika ni vedno odgovoren za toplotno dušenje
Vendar težava v tem primeru morda ni povsem na strani proizvajalca računalnika. Čeprav se Apple trudi delati MacBooke vedno manjše, kar seveda ne pripomore k prezračevanju, ima vseeno dokaj dobro obvladljiv hladilni sistem. Žal je težava v teh primerih pogosto na strani Intela, katerega najnovejši procesorji imajo vedno višji realni TDP (Thermal Design Power). TDP procesorja je, praktično gledano, njegova največja toplotna moč, ki jo mora biti sposoben razpršiti procesni hladilnik. Glede na teste je realni TDP najnovejših mobilnih procesorjev Intel 10. generacije okoli 130 W, kar je res veliko za hlajenje tako majhnega računalnika, kot je 13″ MacBook Pro (ali MacBook Air). Zato bi se moral predvsem Intel poprijeti za delo in poskušati znižati največji TDP svojih procesorjev – konkurenčni AMD dokazuje, da vsekakor ni tako zapleteno. Seveda bi lahko Apple izboljšal tudi svoje hlajenje, za ceno rahlega povečanja celotnega stroja. Vendar je v tem primeru v veliki meri kriv Intel.
Preoblikovan hladilni sistem za 16″ MacBook Pro:
rešitev?
Težave s pregrevanjem MacBook-a bi lahko kmalu rešil Applov prehod na lastne procesorje ARM, s čimer se ukvarja že res dolgo časa. Zdi se, da je Intel zadnje čase slab vir procesorjev za računalnike Apple, tako zaradi njihovega nizkega TDP-ja kot zaradi njihove "nesposobnosti" za inovacije. Konkurenčnemu podjetju AMD je uspelo prehiteti Intel na skoraj vseh frontah in lahko opazimo, da Intel vsekakor ni dosegel meja silicija. Upajmo torej, da bo pregrevanje Applovih računalnikov kmalu rešeno – bodisi z zavedanjem Intela, boljšim hlajenjem bodisi s prehodom Appla na procesorje ARM, ki najverjetneje ne bodo imeli pošastnega TDP.
Lahko bi bilo te zanima
Vratislav Holub 
Odličen pronicljiv članek, hvala.
Bilo mi je v veselje… :)
Hvala za jasen članek.
Še več takih!!!
In ali Apple ni mogel preiti na AMD? :)
Slabo zasnovano hlajenje ni problem Intela, ampak Appla. V Cupertinu gotovo dobro vedo, kako se ti procesorji obnašajo z oddano toploto.