Ondrej Holzman »Končali smo, razglasili smo bankrot.« Tako je 6. oktobra Apple presenetil šef GT Advanced Technologies, podjetja, ki bi moralo v Cupertino dostaviti velik safir. Zdi se, da obstajata samo dva načina, da postaneš Applov partner: ogromen uspeh ali popoln neuspeh.
Očitno je dvorjenje med Applom in GT potekalo nekako takole: "Tukaj so pogoji, ali sprejmete ali pa ne proizvajate safirja za nas." neugodni pogoji. A pred kopanjem v denarju se je zgodilo ravno nasprotno – stečaj podjetja. To je kruta realnost, s katero se morate soočiti, če sodelujete z Appleom.
Popolna ilustracija je trenutni primer GT Advanced Technologies, ki kaže na dobavno verigo, ki je do milimetra točna, čeprav zelo grobo prilagojena. Apple se vanj požvižga in lahko s pozicije moči prisili svoje partnerje, da pristanejo na zanj zelo ugodne pogoje, četudi so na koncu pogosto komaj izvedljivi. Takrat je dovolj že najmanjše obotavljanje in je konec. Kakor hitro ni pričakovanih rezultatov, Tim Cook pogleda stran in poišče drugega, "zanesljivejšega" partnerja.
Vzemi ali pusti
Prav sedanji izvršni direktor kalifornijskega podjetja je v preteklih letih, še v vlogi operativnega direktorja, sestavil brezhibno delujočo verigo proizvajalcev in dobaviteljev vseh vrst komponent za jabolčne izdelke, do katerih lahko nato pride Apple. roke strank. Treba je poskrbeti, da vse deluje, v Cupertinu pa vse pogodbe in partnerske obveznosti vedno skrivajo.
[do action=”citation”]Celoten načrt je bil od začetka obsojen na tragičen konec.[/do]
Šele pred letom dni smo lahko edinstveno pogledali v kuhinjo tega uspešnega podjetja. Apple novembra 2013 podpiše velikansko pogodbo z GT Advanced Technologies za izgradnjo velikanske tovarne safirjev, hkrati pa ustvari na stotine delovnih mest v Arizoni. Toda hitro naprej le eno leto: oktober 2014 je, GT je vložil zahtevo za stečaj, na stotine ljudi je ostalo brez dela, množične proizvodnje safirja pa ni na vidiku. Hiter konec potencialno donosnega sodelovanja za obe strani v končnem obračunu niti ni tako presenetljiv, bodo pokazali dokumenti, objavljeni v stečajnem postopku.
Za Apple so to bolj ali manj le nevšečnosti. Medtem ko v Aziji, kjer deluje velika večina njegovih dobaviteljev, poslujejo tiho in stran od soja žarometov, je bilo zavezništvo z GT Advanced Technologies iz New Hampshira že od samega začetka pod drobnogledom medijev in javnosti. Podjetji imata res drzen načrt: zgraditi velikansko tovarno kar v Združenih državah, ki bo proizvedla 30-krat več safirja kot katera koli druga tovarna na svetu. Obenem gre za enega najtrših materialov na zemlji, ki ga proizvajajo sintetično v pečeh, ogretih na približno dva tisoč stopinj Celzija, in je petkrat dražji od stekla. Podobno zahtevna je tudi njegova nadaljnja obdelava.
Toda celoten načrt je bil od začetka obsojen na tragičen konec. Pogoje, ki jih je narekoval Apple, je bilo tako rekoč nemogoče izpolniti in veliko presenečenje je, da so vodje GT sploh lahko podpisali takšne pogodbe.
Po drugi strani pa to samo potrjuje Applove pogajalske sposobnosti in tudi njegovo močno pozicijo, ki jo lahko v največji možni meri izkoristi sebi v prid. V primeru GT je Apple prenesel tako rekoč vso odgovornost na nasprotno stran in je lahko s tem partnerstvom le profitiral. Največji dobiček, to je vse, kar skrbi managerje v Cupertinu. Nočejo razpravljati o tem, da njihovi partnerji poslujejo na robu bankrota. V pogajanjih z GT so menda povedali, da so to standardni pogoji, ki jih ima Apple z drugimi dobavitelji, in zadeve niso podrobneje pojasnili. Vzemi ali pusti.
Če GT nanje ne bi pristal, bi Apple našel drugega dobavitelja. Čeprav so bile razmere brezkompromisne in je GT, kot se je pozneje izkazalo, prinesel uničenje, je vodstvo podjetja, ki je do tedaj delovalo predvsem na področju sončnih celic, stavilo vse na eno karto – privlačno sodelovanje z Applom, ki, čeprav prinaša ogromno tveganje, ampak tudi potencialni milijardni dobiček.
Sanje na papirju, fiasko v resnici
Začetek ameriškega zavezništva, s katerim bi tudi Apple potrdil svoje besede o nameri vrnitve proizvodnje na ozemlje ZDA, ni kazal tako slabo – vsaj na papirju ne. GT je med drugim izdeloval peči za proizvodnjo safirja, Apple pa je to prvič opazil februarja 2013, ko je na zaslonu iPhone 5 pokazal safirno steklo, ki je bilo bolj trpežno od Gorilla Glass. Takrat je Apple uporabljal samo safir za pokrivanje senzorja Touch ID in objektiva kamere, vendar je še vedno porabil eno četrtino vsega safirja, ustvarjenega po vsem svetu.
Marca istega leta je Applov GT objavil, da razvija peč, ki bi lahko ustvarila safirne jeklenke, ki tehtajo 262 kilogramov. To je bila dvakrat večja od predhodno proizvedenih količin. Proizvodnja v večjih velikostih bi razumljivo pomenila več zaslonov in znatno znižanje cen.
Glede na dokumente, objavljene v stečajnem postopku, se je Apple prvotno zanimal za nakup 2 peči, v katerih bi proizvajali safir. Toda v začetku poletja je prišlo do velikega preobrata, saj Apple ni našel podjetja, ki bi proizvajalo safir. Obrnil se je na več njih, vendar je predstavnik enega od njih izjavil, da pod pogoji, ki jih narekuje Apple, njegovo podjetje ne bo moglo ustvarjati dobička s proizvodnjo safirja.
Apple se je zato neposredno obrnil na GT, da bi poleg peči sam izdelal tudi safir, in ker naj bi imel težave tudi s 40-odstotno maržo, ki jo je GT zahteval za peči, se je odločil spremeniti taktiko. GT je pred kratkim ponudil posojilo v višini 578 milijonov dolarjev, s katerim bi podjetje iz New Hampshira zgradilo 2 peči in upravljalo tovarno v mestu Mesa v Arizoni. Čeprav je bilo v pogodbah za GT veliko neugodnih pogojev, na primer prepoved prodaje safirja nikomur razen Applu, je podjetje sprejelo ponudbo.
V prid Applu
GT je doživljal upad predvsem v poslovanju s sončnimi celicami, zato se je proizvodnja safirja zdela zanimiva možnost za nadaljnje služenje denarja. Rezultat je bila pogodba, podpisana zadnji dan oktobra 2013. Od dogovora z Applom je GT obljubil, da bo več kot podvojil svoje prihodke v letu 2014, pri čemer je Sapphire predstavljal približno 80 odstotkov njegovih letnih prihodkov, kar je le del tega. Toda težave so se pokazale že na začetku.
[do action=”citation”]Izdelava enega samega velikega cilindra safirja je trajala 30 dni in je stala približno 20 tisoč dolarjev.[/do]
Apple je za safir ponudil manj, kot je GT načrtoval, in se ni hotel premakniti, tako da mu je GT prodal safir z izgubo. Poleg tega so pravkar podpisane pogodbe navajale, da bi bil kaznovan s 650 $, če bi drugemu podjetju dovolil uporabo ene od 200 $ vrednih peči, s 640 $ kazni, če bi 262-kilogramski kristal prodal konkurentu, in s 320 $ kazni za vsako prepozno dobavo kristal (ali 77 $ na milimeter safirja). Hkrati bi lahko Apple svoje naročilo kadar koli preklical.
GT se je soočil z dodatno globo v višini 50 milijonov dolarjev za vsako kršitev zaupnosti, torej razkritje pogodbenih razmerij med obema stranema. Apple spet ni imel takšne prepovedi. Na številna vprašanja GT o točkah, ki so jasno v prid Applu, je kalifornijsko podjetje odgovorilo, da gre za podobne pogoje kot pri drugih dobaviteljih.
Pogodba je bila podpisana le nekaj dni po tem, ko je 262-kilogramski monokristalni safir prvič prišel iz peči GT. Vendar je bil ta valj tako počen, da ga sploh ni bilo mogoče uporabiti. Vendar je GT Applu trdil, da se bo kakovost povečala.
Za množično proizvodnjo safirja je GT takoj zaposlil 700 zaposlenih, kar se je zgodilo tako hitro, da do konca letošnje pomladi več kot sto najnovejših članov ekipe sploh ni vedelo, komu odgovoriti, kot je razkril nekdanji vodja . Druga dva bivša delavca sta povedala, da prisotnost ni bila nikakršno nadzorovana, zato so si mnogi samovoljno vzeli dopust.
Spomladi so menedžerji GT odobrili neomejene nadure za polnjenje peči z materialom za izdelavo safirja, vendar takrat še ni bilo zgrajenih dovolj peči, kar je povzročilo kaos. Po besedah dveh nekdanjih zaposlenih mnogi ljudje niso vedeli, kaj storiti, in so kar hodili po tovarni. Toda na koncu je veliko večji problem predstavljal sam zametek celotnega sodelovanja – proizvodnja safirja.
Izdelava enega samega velikega cilindra iz safirja je trajala 30 dni in je stala približno 20 dolarjev (več kot 440 kron). Poleg tega je bila več kot polovica safirnih jeklenk neuporabnih, pravijo viri, ki poznajo Applovo poslovanje. V tovarni v Mesi naj bi jim celo naredili posebno »pokopališče«, kjer so se kopičili neuporabni kristali.
GT COO Daniel Squiller je v vlogi stečaja dejal, da je njegovo podjetje izgubilo tri mesece proizvodnje zaradi izpadov električne energije in zamud pri gradnji tovarne. Apple bi moral zagotoviti elektriko in zgraditi tovarno, vendar je Apple upnikom GT povedal, da je podjetje bankrotiralo zaradi slabega upravljanja, ne zaradi izpada elektrike. GT je na to izjavo odgovoril, da gre za namenoma zavajajoče oziroma netočne komentarje.
Proizvodnja safirja propada
Toda nekaj drugega kot zgolj izpad električne energije ali slabo vodenje je GT pripeljalo do stečaja. Konec aprila je Apple začasno prekinil zadnji del svojega posojila v višini 139 milijonov dolarjev, ker je dejal, da GT ne ustreza kakovosti proizvodnje safirja. GT je v stečajnem postopku pojasnil, da je Apple nenehno spreminjal specifikacijo materiala in da je moral za delovanje tovarne porabiti 900 milijonov dolarjev lastnega denarja, torej več kot dvakratnik zneska, ki si ga je doslej izposodil pri Applu.
Poleg tega predstavniki GT pravijo, da sta Apple in mesto Mesa prav tako odgovorna za konec tovarne v Arizoni. Prva faza gradnje je bila zaključena šele decembra 2013, tako da je do polnega obratovanja ostalo le še šest mesecev. Obenem naj bi že omenjeni izpad električne energije, ko naj bi Apple zavrnil zagotovitev rezervnih virov napajanja, povzročil večji trimesečni izpad.
Zato se je 6. junija generalni direktor GT Thomas Gutierrez srečal z dvema podpredsednikoma Appla, da bi ju obvestil, da so pri proizvodnji safirja velike težave. Predstavil je dokument z naslovom "Kaj se je zgodilo", v katerem je navedenih 17 težav, kot je nepravilno ravnanje s pečmi. Applovo pismo upnikom še pravi, da je Gutierrez praktično prišel v Cupertino, da bi sprejel lasten poraz. Po tem sestanku je GT prenehal proizvajati 262-kilogramske kristale in se osredotočil na 165-kilogramske, da bi bil postopek uspešen.
Ko je izdelava takšnega safirnega valja uspela, so z diamantno žago izrezali 14 centimetrov debele opeke v obliki dveh novih telefonov, iPhone 6 in iPhone 6 Plus. Opeke bi nato razrezali po dolžini, da bi ustvarili zaslon. Niti GT niti Apple nista nikoli potrdila, ali je bil safir dejansko namenjen za uporabo v najnovejši generaciji iPhonov, toda glede na količine safirja, ki jih je Apple zahteval v kratkem času, je to zelo verjetno.
Da pa je bila zadeva še hujša, se je avgusta po besedah enega od nekdanjih zaposlenih poleg same proizvodnje pojavil še en velik problem, saj je nenadoma izginilo 500 safirnih ingotov. Nekaj ur kasneje so zaposleni izvedeli, da je upravitelj opeke poslal v recikliranje, namesto da bi jih carinil, in če jih GT ne bi mogel dobiti nazaj, bi izgubili na sto tisoče dolarjev. Že v tistem trenutku pa je bilo jasno, da safir ne bo prišel na zaslone nove "šestice" iphonov, ki so bili naprodaj 19. septembra.
Vendar pa Apple še vedno ni obupal nad safirjem in je želel še naprej čim več tega pridobivati iz peči v Mesi. V pismu upnikom je pozneje navedel, da je od GT prejel le 10 odstotkov obljubljenega obsega. A poznavalci delovanja GT poročajo, da se je Apple kot kupec obnašal zelo nedosledno. Včasih je sprejel opeko, ki jo je pred nekaj dnevi zavrnil zaradi nizke kakovosti in podobno.
Končali smo, brez denarja smo
V prvem tednu septembra letos je GT obvestil Apple, da ima velike težave z denarnim tokom in od partnerja zahteval plačilo zadnjega 139-milijonskega posojila. Ob istem času naj bi GT želel, da Apple od leta 2015 začne plačevati več denarja za dobavo safirja. 1. oktobra naj bi Apple ponudil GT 100 milijonov dolarjev od prvotnih 139 milijonov dolarjev in preložil urnik plačil. Obenem naj bi letos ponudil višjo ceno safirja in se pogovarjal o podražitvi za leto 2015, v katerem bi GT lahko odprl tudi vrata za prodajo safirja drugim podjetjem.
[do action=”citation”]GT managerji so se bali Appla, zato mu niso povedali za bankrot.[/do]
Obe strani sta se dogovorili, da se o vsem osebno pogovorita 7. oktobra v Cupertinu. Malo po sedmi uri zjutraj 6. oktobra pa je podpredsedniku Appla zazvonil telefon. Na drugi strani je bil generalni direktor GT Thomas Gutierrez, ki je sporočil slabo novico: njegovo podjetje je 20 minut prej razglasilo stečaj. Apple je v tistem trenutku menda prvič izvedel za načrt o razglasitvi stečaja, ki ga je GT že uspelo izpeljati. Po navedbah virov iz GT so se njegovi menedžerji bali, da jim bo Apple poskušal preprečiti načrt, zato mu tega niso povedali pred časom.
Glavni operativni direktor Squiller trdi, da je bila vložitev zahtevka za stečaj in iskanje zaščite pred upniki edina možnost, da se GT izogne pogodbi z Applom in ima možnost, da se reši. Prav s Squillerjem se skupaj z izvršnim direktorjem Gutierrezom pogovarja tudi o tem, ali je bil ta scenarij načrtovan že dlje časa.
Najvišje vodstvo je zagotovo vedelo za finančne težave, prav omenjena GT-jevca pa sta nekaj mesecev pred razglasitvijo stečaja začela načrtno prodajati svoje deleže. Gutierrez je delnice prodal v začetku maja, junija in julija, Squiller je nato odtujil delnice za več kot milijon dolarjev, potem ko je Apple zavrnil plačilo zadnjega dela posojila. Vendar GT trdi, da je šlo za načrtovano prodajo in ne za prenagljene, impulzivne poteze. Kljub temu pa je ravnanje menedžerjev GT vsaj sporno.
Po razglasitvi stečaja so delnice GT poletele na dno, kar je s trga tako rekoč izbrisalo skoraj milijardo in pol dolarjev vredno podjetje. Apple je napovedal, da se namerava še naprej ukvarjati s safirjem, vendar še ni jasno, kdaj se bo spet zatekel k njegovi množični proizvodnji in ali se bo to sploh zgodilo v prihodnjih letih. Objavljeni dokumenti iz primera GT Advanced Technologies ga utegnejo spraviti v nelagodje in otežiti pogajanja z drugimi potencialnimi partnerji, ki bodo po tragičnem koncu proizvajalca safirja zdaj precej bolj previdni. Navsezadnje je bil to tudi razlog, da se je Apple močno boril na sodišču, da bi čim manjše število tajnih dokumentov postalo javno dostopnih.
Lep članek, hvala zanj.
Zakaj za vraga so odprli tovarno safirjev brez izkušenj in kljub temu pristali na neugodno pogodbo? Pogoji mi niso všeč, ne bom jih sprejel. Pika. To, da je tudi Apple pobral smeti in drugič ne, je povsem razumljivo. Takoj, ko jim bo zmanjkalo safirja, ki naj bi ga prejeli po pogodbi, bodo poskušali izkoristiti, kar bodo lahko.
Super napisano. Tudi za finančno nepismenega, kot sem jaz, razumljivo. Kar tako naprej, Ondřej :-)
BTW Apple se nenadoma ne zdi več kot sončno podjetje, polno tehnoloških navdušencev in filantropov (rdeča) (zelena) (mavrica). Na koncu gre vedno za posel..
Res si bil naiven.
Precej grdo..
Torej povzamemo: nekoga bom podpisal, da bo proizvedel nekaj, česar jaz ne zmorem, v količini, za katero nimam ljudi.... In tisti, s katerim bom podpisal pogodbo, potem ko mi ne bo uspelo, je kriv zlobni diktator?
Po drugi strani pa - zagotoviti moram proizvodnjo nečesa, kar hočem, in vidim, da partner, s katerim imam opravka, morda ni preveč trden. (Kot na primer dokazuje prodaja delnic vodstva pred zlomom) Povsem razumem Applov pristop.
Najpomembnejše vprašanje - nimamo safirja na iPhonih, ker ga GT ni imel časa proizvesti ali ker ga Apple na koncu ni hotel?
To načelo "gremo v smrt" in "dobiček bo naš" bo prej ali slej prišlo v velike težave.
1) dobavitelj bo zmanjšal kakovost, da bo lahko proizvajal po ceni, ki jo narekuje Apple (razvidno iz velike količine odpadkov iPhone 6 in drugih izdelkov Apple)
2) ob zapolnitvi kapacitet si bo dobavitelj izbral partnerje (kupce), ki jim bodo pustili zaslužek in bodo imeli enakovredni odnos. Applu je ne bo treba proizvajati
3) nekaj slabih PR-jev in ves čar in fandom bosta začela izginjati in prodaja bo padla za desetine %
Kakšna je ta velika stopnja odpadkov? Koliko %?
na to je težko odgovoriti, saj APPLE ne objavlja teh številk, kolikor vem, ampak samo poglejte ipPone.forum.cz, kjer ponavljajoče se pritožbe glede iP6 niso izjema - tudi 3-4 krat !!!
To je moj argument... Verjetno ni vreden niti komentarja.
Vidim, da je resnica nekje na sredini in jo vsaka stran zase prikazuje v boljši luči, ampak:
1/ podobni pogoji so povsod...
2/ Apple je vložil/zagotovil denar za razvoj in proizvodnjo nečesa, kar še nihče ni izdelal z navedenimi parametri, zakaj bi torej privolili v to, da bi GT potencialno prodal safir npr.
3/ kakovost je bila dogovorjena in količina je bila dogovorjena, kar pa ni bilo mogoče izpolniti, tako da kolikor razumem je Apple začel jemati vsaj polovično količino safirja
4/ vsi grajajo Apple, ker ni inovativen in revolucionaren. Vidim, da se je na safirju pojavila in padla še ena revolucija, vsaj pri uporabi tega materiala na velikih površinah, predvidevam, da mora Apple nekaj storiti z njim vsaj v primeru ure, če že ni delovalo mogoče na iphone 6...
Članek žal ne vsebuje dodatnih informacij, kot je Applov poseg v proizvodni proces, orodja in druge dele celotnega procesa. Ne vem, ali je bilo napisano tukaj v drugem članku ali na drugem strežniku, ampak če je le pol tega res, je to precej čudno vedenje. Se pravi, če mi nekdo reče, naj naredim izdelek z določenimi parametri in v določenem času, potem pa mi reče, da ga moram narediti po točno določenem postopku, jaz pa mu rečem, da če naredim tako, kot on reče, izdelek ne bo tako kakovosten in ga ne bom dostavil pravočasno, stranka pa še vedno vztraja pri svojem, nekaj ni v redu. Osebno se mi zdi sumljiv in nekako se mi zdi, da morda vendarle ni bil safir ali pa samo safir. Vse skupaj je strašno ekstremno in občutek imam, da Apple ni imel velikega interesa, da bi šlo dobro. Želel je nekaj preizkusiti in ne na lastne stroške, poleg sodelovanja mesta/države same. No, to so le ugibanja.
Vprašanje je, kdo je posodil GT AT ta denar. Če je Apple, je to dvojna katastrofa za Apple. Ne le zaradi denarja, ampak tudi zato, ker zdaj vsi vedo, kako se Apple pogaja. Vodje GT so s prodajo zaslužili, Applu pa je ostala tovarna z zaposlenimi, ki jih ne potrebuje. Samo ne razumem, zakaj so najprej zgradili več kot 2000 pečic, ko pa niso imeli obvladane proizvodne tehnologije. Mogoče mi bo v enem letu uspelo proizvesti to steklo v zadostni količini in po razumni ceni, naslednja generacija iPhonov pa bo imela safirno steklo.
Apple ne bo izgubil nobenega denarja, GTAT mora vse vrniti. Za poplačilo dolga bo prodal pečice, ki nikoli niso bile v lasti Appla. Niti zaposleni v Applu zdaj niso ostali, vse je bilo pod upravo GTAT-a, ki jih je odpustil.
No, če GTAT razglasi stečaj, je to zato, ker ima večje dolgove od celotnega premoženja. Peči sme prodajati le, kdor jih kupi, ako ne zna v njih delati safirnega stekla. Pa tudi teh pečic imajo kar precej. Kdo bi kdaj potreboval toliko safirja?
Nekje sem prebral, da zaposlenih niso odpustili in je Apple prevzel tovarno z zaposlenimi.
Tukaj gledam samo analitičarko..