Zapri oglas

Ko je Apple predstavil nove 14" in 16" MacBook Pro s čipoma M1 Pro in M1 Max, je uspel osvojiti precej široko skupino Applovih oboževalcev. Ravno ti čipi iz serije Apple Silicon dvignejo zmogljivost do neslutenih višin, hkrati pa ohranjajo nizko porabo energije. Ti prenosniki so osredotočeni predvsem na delovne aktivnosti. Če pa ponujajo tovrstno zmogljivost, kako se bodo na primer odrezali pri igranju iger v primerjavi z najboljšimi prenosniki za igre z operacijskim sistemom Windows?

Primerjava več iger in simulacij

To vprašanje se je tiho razširilo po forumih za razprave, to je, dokler PCMag ni začel obravnavati težave. Če novi prenosniki Pro ponujajo tako izjemno grafično zmogljivost, ne bi smelo biti presenečenje, da levi zadnji del zmore tudi zahtevnejše igre. Kljub temu Apple med zadnjim dogodkom Apple ni niti enkrat omenil področja igranja. Za to obstaja razlaga – MacBooki so praviloma namenjeni delu, velika večina iger pa zanje niti ni na voljo. Tako je PCMag na test vzel 14-palčni MacBook Pro s čipom M1 Pro s 16-jedrnim GPE-jem in 32 GB poenotenega pomnilnika ter najzmogljivejši 16-palčni MacBook Pro s čipom M1 Max z 32-jedrnim GPE-jem in 64 GB poenotenega pomnilnika.

Proti tema dvema prenosnikoma se je postavil zares zmogljiv in poznan »stroj« – Razer Blade 15 Advanced Edition. Vsebuje procesor Intel Core i7 v kombinaciji z izjemno zmogljivo grafično kartico GeForce RTX 3070. Da pa bi bili pogoji za vse naprave čim bolj podobni, je bila prilagojena tudi ločljivost. Zaradi tega je MacBook Pro uporabljal ločljivost 1920 x 1200 slikovnih pik, medtem ko je Razer uporabljal standardno ločljivost FullHD, to je 1920 x 1080 slikovnih pik. Na žalost enakih vrednosti ni mogoče doseči, ker Apple stavi na drugačno razmerje stranic za svoje prenosnike.

Rezultati, ki (ne) bodo presenetili

Najprej so strokovnjaki osvetlili primerjavo rezultatov v igri Hitman iz leta 2016, kjer so vsi trije stroji dosegli razmeroma enake rezultate, torej ponujali več kot 100 sličic na sekundo (fps), tudi pri grafičnih nastavitvah na Ultra. . Pa poglejmo malo bolj konkretno. Pri nizkih nastavitvah je M1 Max dosegel 106 fps, M1 Pro 104 fps in RTX 3070 103 fps. Razer Blade se je konkurenci nekoliko izmuznil le pri nastavitvi detajlov na Ultra, ko je dosegel 125 fps. Čisto na koncu pa so se držali tudi Applovi prenosniki s 120 fps za M1 Max in 113 fps za M1 Pro. Ti rezultati so nedvomno presenetljivi, saj bi moral čip M1 Max ponujati bistveno višjo grafično zmogljivost kot M1 Pro. To je verjetno posledica slabe optimizacije same igre.

Večje razlike so bile vidne le v primeru testiranja igre Rise of the Tomb Raider, kjer se je vrzel med profesionalnima čipoma Apple Silicon že močno poglobila. Pri nizkih podrobnostih je M1 Max dosegel 140 fps, vendar ga je presegel prenosnik Razer Blade, ki se je ponašal s 167 fps. 14-palčni MacBook Pro z M1 Pro je takrat dosegel "le" 111 sličic na sekundo. Pri nastavitvi grafike na Very High so bili rezultati že malenkost manjši. M1 Max je konfiguracijo praktično izenačil z RTX 3070, ko sta dosegla 116 fps oziroma 114 fps. V tem primeru pa je M1 Pro že poplačal pomanjkanje grafičnih jeder in tako dobil le 79 fps. Kljub temu je to razmeroma dober rezultat.

MacBook Air M1 Tomb Raider fb
Tomb Raider (2013) na MacBook Air z M1

Na zadnji stopnji je bil testiran naslov Shadow of the Tomb Raider, kjer so čipi M1 pri najvišjih detajlih že padli pod mejo 100 sličic na sekundo. Zlasti M1 Pro je ponudil zgolj 47 sličic na sekundo, kar je preprosto premalo za igranje iger – absolutni minimum je 60 sličic na sekundo. Pri nizkih podrobnostih pa je lahko ponudil 77 fps, medtem ko se je M1 Max povzpel na 117 fps, Razer Blade pa na 114 fps.

Kaj ovira delovanje novih MacBook Projev?

Iz zgoraj omenjenih rezultatov je očitno, da MacBook Pro s čipoma M1 Pro in M1 Max res nič ne preprečuje, da bi vstopil v svet iger. Nasprotno, njihova zmogljivost je odlična tudi v igrah, zato jih je mogoče uporabljati ne le za delo, ampak tudi za občasno igranje. A obstaja še ena zanka. V teoriji omenjeni rezultati morda niso povsem točni, saj se je treba zavedati, da Maci preprosto niso za igranje iger. Zaradi tega tudi razvijalci sami ignorirajo jabolčno platformo, zaradi katere je na voljo le malo iger. Poleg tega je nekaj iger programiranih za računalnike Mac s procesorjem Intel. Zato jih je treba takoj, ko so predstavljeni na platformi Apple Silicon, najprej posnemati prek izvorne rešitve Rosetta 2, kar seveda zahteva nekaj zmogljivosti.

V tem primeru bi teoretično lahko rekli, da M1 Max zlahka premaga konfiguracijo z Intel Core i7 in grafično kartico GeForce RTX 3070. Vendar le, če bi bile igre optimizirane tudi za Apple Silicon. Ob tem dejstvu imajo rezultati, ki so v veliki meri primerljivi z Razerjevo konkurenco, še toliko večjo težo. Za zaključek se ponuja še eno preprosto vprašanje. Če se zmogljivost Macov tako opazno poveča s prihodom čipov Apple Silicon, je možno, da bodo razvijalci svoje igre začeli pripravljati tudi za Applove računalnike? Za zdaj kaže, da ne. Skratka, Maci so slabo prisotni na trgu in so relativno dragi. Namesto tega lahko ljudje sestavijo igralni računalnik za znatno nižjo ceno.

.